Appeal court allows partial claim for severance pay including full performance bonus component.

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) spremeni tako, da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 1.219,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2019 dalje do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 336,60 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 150,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, ki je v času podaje odpovedi in izplačila odpravnine zavezovala toženko, v 43. členu določa, da je plača delavca sestavljena tudi iz dela plače za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu. Toženka je nagrado za poslovno uspešnost uredila s Pravilnikom o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 5. 12. 2017. Upoštevaje navedeno, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se v osnovo za izračun odpravnine ne všteva celotna plača, ki jo je prejela tožnica meseca decembra 2018, torej tudi celotni del plačila za poslovno uspešnost v znesku 390,00 EUR bruto (prim. sodbo VDSS Pdp 386/2016).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da je dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v višini 539,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več, in sicer plačilo razlike v odpravnini še v znesku 1.219,43 EUR, pa je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 103,23 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. in posledično III. točki izreka sodbe se pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da se del plače iz naslova poslovne uspešnosti, ki ji je bil v višini 390,00 EUR bruto izplačan pri plači za mesec december 2018, upošteva pri osnovi za obračun odpravnine. Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine od tega zneska upoštevalo le 1/12, pri tem pa ni obrazložilo, zakaj le v tem deležu. ZDR-1 v 126. členu določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. To je bilo dogovorjeno s kolektivno pogodbo in s Pravilnikom. Nobene podlage ni, da bi sodišče lahko pri obračunu odpravnine upoštevalo le 1/12 dela plače za poslovno uspešnost. Tožnica je imela pač srečo, da se v osnovo za izračun všteva mesec, ko je bil ta del plače izplačan. Poudarja pomen dosledne uporabe zakonskih določb.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo tožničin zahtevek za plačilo premalo izplačane odpravnine, ki jo je prejela zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Osnova za izračun te odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (prvi odstavek 108. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Tožnica v pritožbi utemeljeno vztraja na stališču, da se pri izračunu osnove za izračun odpravnine upošteva tudi del plače za poslovno uspešnost, ki jo je v višini 390,00 EUR bruto prejela v mesecu decembru 2018 in katere toženka pri izračunu odpravnine ni upoštevala.

6. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 126. člena ZDR-1). Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Ur. l. RS, št. 108/2005 in nasl.), ki je v času podaje odpovedi in izplačila odpravnine zavezovala toženko, v 43. členu določa, da je plača delavca sestavljena tudi iz dela plače za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu. Toženka je nagrado za poslovno uspešnost uredila s Pravilnikom o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 5. 12. 2017. Upoštevaje navedeno, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se v osnovo za izračun odpravnine ne všteva celotna plača, ki jo je prejela tožnica meseca decembra 2018, torej tudi celotni del plačila za poslovno uspešnost v znesku 390,00 EUR bruto (prim. sodbo VDSS Pdp 386/2016).

7. Osnova za izračun tožničine odpravnine tako znaša 1.413,18 EUR (povprečje tožničinih plač za mesece: december 2018 – vključno z delom plače za poslovno uspešnost v znesku 390,00 EUR, januar 2019 in februar 2019), višina tožničine odpravnine pa 14.602,86 EUR (1.413,18 EUR x 1/3 x 31 let – tretja alineja drugega odstavka 108. člena ZDR-1). Upoštevaje s strani toženke že izplačan znesek odpravnine 12.831,83 EUR in v I. točki izreka izpodbijane sodbe že pravnomočno dosojeni del razlike vtoževane odpravnine v znesku 539,67 EUR, toženka tožnici dolguje še odpravnino v znesku 1.231,36 EUR. Ker pa sodišče odloča le v okviru postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), je dolžna toženka tožnici plačati še vtoževani del razlike odpravnine v znesku 1.219,43 EUR.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici plačati še razliko v odpravnini v zahtevanem znesku 1.219,43 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2019 dalje do plačila (peta alineja 358. člena ZPP).

9. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je posledično spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje - v III. točki izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožnica v postopku v celoti uspela, ji je toženka dolžna povrniti vse stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP), katerih višina znaša 336,60 EUR. Ker se tožnica zoper sam izračun njenih pravdnih stroškov v izpodbijani sodbi ne pritožuje (glede na vsebino pritožbe izpodbija le odločitev o uspehu v postopku), je pritožbeno sodišče sledilo navedenemu znesku tožničinih pravdnih stroškov, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe.

10. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je dolžna toženka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče je tožnici priznalo priglašenih 250 točk za sestavo pritožbe, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) znaša 150,00 EUR, ki ji jih je toženka dolžna povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.