Appeal allowed; failure to serve opposing party's evidence before objection decision violated right to be heard.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. in III. točki izreka razveljavi in se mu v tem obsegu vrne zadeva v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo glede obresti v višini 48,27 EUR ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev upnikovih stroškov odgovora na ugovor.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje navaja, da mu niso bile vročene upnikove priloge vse do trenutka, ko je prejel sklep o ugovoru, zaradi česar se ni mogel učinkovito izjaviti. Nadalje navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje omejiti njegovo odgovornost kot dediču do višine podedovanega premoženja. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je dolžnik seznanjen s sporazumom o zavarovanju terjatve, omejitev odgovornosti dolžnika kot dediča pa je nov ugovorni razlog, ki ni nekrivdno navajan v pritožbenem postopku. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani del sklepa je obremenjen z zatrjevano kršitvijo pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v zavrnilnem delu in glede stroškov (II. in III. točka izreka) in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. 1 V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. 2 Po pojasnjenem bi moralo sodišče prve stopnje dolžniku vročiti vse upnikove vloge in priloge pred odločitvijo o ugovoru, česar pa ni storilo.

7. Iz vročilnice v spisu, ki se nanaša na vročitev sklepa o izvršbi, izhaja, da je bil dolžniku vročen le še predlog za izvršbo, ne pa tudi, da so mu bile vročene upnikove priloge. Šele iz vročilnice, ki se nanaša na vročitev sklepa o ugovoru, izhaja, da so bile dolžniku vročene tudi priloge, kar tudi potrjuje dolžnik v pritožbi. Dolžnik se tako ni mogel učinkovito izjaviti v ugovoru, niti vplivati na odločitev o ugovoru, saj mu je bilo vročeno odločilno procesno gradivo (tudi odgovor na ugovor s prilogami), v katerem je upnik pojasnil svojo terjatev, šele skupaj s sprejeto odločitvijo. Sodišče prve stopnje je namreč na navedeno procesno gradivo oprlo svojo odločitev. Četudi iz ZIZ ne izhaja, da bi moralo sodišče vročati odgovor na ugovor v izjavo dolžniku, bi se sodišče prve stopnje v tej zvezi moralo opreti neposredno na Ustavo (22. člen).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zagotoviti dolžniku, da se bo o navedenem procesnem gradivu lahko učinkovito izjavil, šele nato pa bo smelo ponovno vsebinsko odločiti o ugovoru (v razveljavljenem zavrnilnem delu). Pri tem bo moralo biti pozorno, da je preizkus skladnosti s sporazumom o zavarovanju terjatve, sklenjenim po 251/c členu Zakona o izvršilnem postopku, kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, po prvem odstavku 17. člena ZIZ mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Tak preizkus mora izvršilno sodišče opraviti tudi, če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, 3 trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Breme obrazloženega nasprotovanja je dopustno naložiti dolžniku šele, ko upnik ustrezno opredeli svoje navedbe glede obveznosti. Takšno stališče temelji tudi na uresničevanju dolžnikove ustavne pravice do izjave (22. člen Ustave). Dolžnik bo lahko dejansko uresničil pravico do izjave in se v ugovoru učinkovito branil šele, ko bo seznanjen z vsebino skupnega zneska, ki se izterjuje. 4

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 USRS Odločba Up-969/13, 17. 9. 2015.

2 USRS Odločba Up-520/16, 7. 6. 2016.

3 VSRS Sklep II Ips 408/2003, 27. 11. 2003.

4 VSM Sklep I Ip 517/2012, 7. 6. 2012.