Appeal allowed; court corrected first instance's error in identifying the appealed decision based on appeal content.

Pritožbi (red. št. 34) se ugodi in se (drugi) izpodbijani sklep (red. št. 33) spremeni tako, da se „pritožba na sklep“ z dne 17. 2. 2022 (red. št. 31) zavrne in se (prvi) izpodbijani sklep z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30) potrdi.

[JEDRO]

Ker je pritožnica pritožbo, prispelo na sodišče dne 22. 2. 2022 (red. št. 31), imenovala „pritožba na sklep“, vložila pa jo je zadnji dan pritožbenega roka, po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da se je pritožila proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), s katerim je sodišče napoved pritožbe proti sodbi štelo za umaknjeno, ne pa proti sodbi. Poleg tega iz določil ZPP ne izhaja, da lahko sodišče na podlagi vsebine pritožbe sklepa, katero odločbo pritožnik izpodbija.

Brez plačila takse za pritožbeni postopek toženka presojanja izpodbijane sodbe pred pritožbenim sodiščem ne more doseči.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji postopek

1. Sodišče prve stopnje je z odločbo z dne 17. 11. 2021 (red. št. 27) postopek za znesek 1.300,00 EUR ustavilo (I. točka izreka, sklep) in razsodilo, da mora toženka tožniku plačati 350,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2021 do plačila (II. točka izreka, sodba) ter mu povrniti njegove pravdne stroške v znesku 594,32 EUR s pripadki (III. točka izreka). Proti tej sodbi je toženka vložila „ugovor“ (red. št. 28), katerega je sodišče prve stopnje štelo za pravočasno napoved pritožbe. Zato je skladno s tar. št. 1121 ZST-1 toženko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 165,00 EUR (red. št. 29). Te takse toženka v danem roku ni plačala. Zato je sodišče dne 18. 1. 2022 izdalo sklep (red. št. 30), s katerim je ugotovilo, da se napoved pritožbe (red. št. 28) skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno. Proti temu sklepu je toženka vložila „pritožbo na sklep“ (red. št. 31). Sodišče prve stopnje pa je to pritožbo obravnavalo kot pritožbo proti sodbi in pritožbo s sklepom z dne 6. 5. 2022 (red. št. 33) zavrglo. Na ta sklep se je toženka pravočasno pritožila z vlogo, imenovano „ugovor na sklep“ (red. št. 34).

Izpodbijani sklep

2. Izpodbijani sklep je torej sklep (red. št. 33), s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo toženke z dne 17. 2. 2021 (red. št. 31) proti sodbi z dne 17. 11. 2021 (red. št. 27) zavrglo. Kot rečeno, je menilo, da s to pritožbo (red. št. 31), ki jo je toženka izrecno imenovala pritožba na sklep , v resnici izpodbija prvostopenjsko sodbo. V obrazložitvi je pojasnilo, da tak zaključek terja vsebina pritožbe.

Pritožba toženke

3. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila z vlogo UGOVOR NA SKLEP (red. št. 34). V pritožbi ni citirala niti pritožbenega razloga niti ni navedla pritožbenega predloga. Le na kratko je zapisala, da je v celoti poravnala fakturo v znesku 4.556,70 EUR in da upniku (tožniku) dolguje le še obresti in pravdne stroške.

O utemeljenosti pritožbe z dne 25. 5. 2022 (red. št. 34) proti sklepu z dne 6. 5. 2022 (red. št. 33)

4. Ta pritožba je utemeljena.

5. Toženka je tekom te pravde vložila tri pravna sredstva. Dne 3. 12. 2021 je sodišče prve stopnje prejelo njen ugovor (red. št. 28), ki predstavlja pritožbo proti prvostopenjski sodbi, dne 22. 2. 2021 pritožbo na sklep (red. št. 31) 1 , dne 30. 5. 2022 pa ugovor (red. št. 34) na sklep (red. št. 33), s katerim je sodišče prve stopnje 6. 5. 2022 zavrglo njeno pritožbo (red. št. 31) proti sodbi. V vseh teh pravnih sredstvih je med drugim skopo navedeno, da je dolžnik fakturo v znesku 4.556,70 EUR v celoti poravnal in da upniku dolguje le še obresti in pravdne stroške.

6. Po določilu 335. člena v zvezi s 366. členom ZPP mora pritožba proti sklepu vsebovati izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Kot rečeno, pritožbenih razlogov obravnavana pritožba nima, vsebuje pa izjavo, da se pritožba nanaša na spornih 1.630,61 EUR s pripadki. Ker je pritožnica pritožbo, prispelo na sodišče dne 22. 2. 2022 (red. št. 31), imenovala „pritožba na sklep“ , vložila pa jo je zadnji dan pritožbenega roka, po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da se je pritožila proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), s katerim je sodišče napoved pritožbe proti sodbi štelo za umaknjeno, ne pa proti sodbi. Poleg tega iz določil ZPP ne izhaja, da lahko sodišče na podlagi vsebine pritožbe sklepa, katero odločbo pritožnik izpodbija.

7. Zakoniti zastopnik toženke, ki je podpisan pod vsakim pravnim sredstvom, je več kot očitno prava neuka stranka. Če ne bi bilo tako, bi že na podlagi vloge tožnika z dne 21. 10. 2021, kateri je sodišče s sodbo (red. št. 27) v celoti sledilo, ugotovil, da je vrednost spornega predmeta od 4.556,70 EUR skrčena na golih 350,98 EUR, kar predstavlja kapitalizirane zakonske zamudne obresti. Da te in stroške tožniku dolguje, pa v vsaki od pravnih sredstev toženka izrecno sama priznava. Zdi se, da je zadnji dve pravni sredstvi vložila zgolj zato, ker je v uvodu vsake od izpodbijanih odločb zapisano, da je sporni znesek v tej pravdi (še vedno) 1.630,61 EUR, pa čeprav od prejema vloge toženke z dne 21. 10. 2021 (red. št. 25) sodišče za tak zapis (v uvodu vsake od odločb) ni imelo več podlage. Odtlej je vrednost spornega predmeta skrčena na 350,98 EUR s pripadki.

8. Da je bilo ob izdaji izpodbijanega sklepa (red. št. 33) sodišče prve stopnje v dilemi, ali naj pritožbo na sklep (red. št. 31) šteje kot pritožbo proti sodbi (kot je zmotno storilo) ali pa kot pritožbo proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), kaže tudi dejstvo, da plačila takse za pritožbeni postopek proti sodbi ni zahtevalo, takse zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse pa zakon ne predvideva. Vendar ne glede na vse razloge je pritožbo (red. št. 31) štelo kot pritožbo proti sodbi (red. št. 27), to pa, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, ni bilo skladno z voljo pritožnika.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi z dne 25. 5. 2022 (red. št. 34) proti sklepu z dne 6. 5. 2022 (red. št. 33) smiselno ugodilo tako, da je pritožbo toženke z dne 17. 2. 2022 (red. št. 31) obravnavalo kot pritožbo proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30) in o tej pritožbi odločilo tako, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

O utemeljenosti pritožbe na sklep z dne 17. 2. 2022 (red. št. 31) proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30)

10. Ta pritožba ni utemeljena.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (red. št. 30) sodišče prve stopnje pojasnilo, da je presojo o umiku napovedi pritožbe oprlo na določilo 105.a člena ZPP zato, ker toženka v danem roku takse za pritožbeni postopek ni plačala, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso podani. V pritožbi (red. št. 31) proti temu sklepu (red. št. 30) je toženka, kot rečeno zgolj vztrajala, da tožniku razen obresti in pravdnih stroškov ničesar ne dolguje. Ni pa navedla in dokazala, da je takso plačala. Zato je izpodbijani sklep (red. št. 30) pravilen, saj brez plačila takse za pritožbeni postopek toženka presojanja izpodbijane sodbe pred pritožbenim sodiščem ne more doseči. Sicer pa med pravdnima strankama ni sporno, da toženka tožniku dolguje le še obresti in pravdne stroške.

12. Pritožba proti temu sklepu torej ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 265. člena ZPP).

Zaključek

13. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje pritožbo (red. št. 31) zmotno obravnavalo kot pritožbo proti sodbi, namesto kot pritožbo proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30) in da je pritožba proti sklepu neutemeljena. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

1 To pritožbo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo proti sodbi.