Appeal allowed; first-instance court violated defendant's right to be heard by ignoring new evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance court's dismissal of the defendant's protest and objection. The defense argued that the first court ignored investigation results proving the defendant was not properly served with documents, thereby violating her right to participate. The court ruled that by failing to inform the defense of these critical facts, the lower court deprived her of the opportunity to comment on evidence essential to the decision, constituting a violation of her right to be heard under Article 22 of the Constitution.
Legislator headnote
AI generatedArticle 22 of the Constitution of the Republic of Slovenia; the right to be heard requires that all material facts and evidence influencing the court's decision must be brought to the attention of the parties, and a decision based on undisclosed evidence violates this fundamental procedural guarantee.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Obsojenka in njena zagovornica z opravljenimi poizvedbami pri Upravni enoti in Pošti Slovenije ter pridobljenimi podatki nista bili seznanjeni, zato obramba ni imela možnosti, da bi se o njih izjasnila in jim morebiti tudi vsebinsko nasprotovala. Sodišče prve stopnje je obsojenki onemogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju in ji s tem odvzelo možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bili za odločitev prvostopenjskega sodišča nedvomno pomembni. S tem ji je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo pritožbo obsojenke zoper sodbo II Kr 63713/2020 z dne 16. 9. 2021 in ugovor zoper sodbo II K 63713/2020 z dne 9. 12. 2020.
2. Zoper sklep sta se pritožili obsojena A. A., brez navedbe pritožbenega razloga in predloga, ter njena zagovornica iz razlogov, „ker je sklep sam s seboj v nasprotju in v nasprotju tudi z dokazi“ in „kršitve ustavnopravnih jamstev“, predloga pritožbenemu sodišču pa ni podala.
3. Pritožbi sta utemeljeni.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo in ugovor, ki ju je v predmetni kazenski zadevi vložila zagovornica obsojenke, zavrglo kot prepozna. Pri presoji pravočasnosti je (zaradi trditev obsojenke, da vročilnic ni podpisala) preverjalo pravilnost vročitve sodnih pisanj obsojenki in v ta namen opravilo dve poizvedbi. Od Upravne enote je pridobilo podpis obsojenke ob vlogi za izdajo osebne izkaznice in kopijo povratnice o vročitvi osebne izkaznice, od Pošte Slovenije pa pojasnilo o vročitvi predmetnih sodnih pisanj obsojenki.
5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da obsojenka z rezultati opravljenih poizvedb ni bila seznanjena in se pred odločitvijo sodišča prve stopnje o njih ni mogla izjaviti ter tako vplivati na odločitev sodišča o pravilni vročitvi in posledično pravočasnosti vložene pritožbe in ugovora.
6. Ustava Republike Slovenije v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz tega jamstva med drugim izhaja tudi pravica do izjave; slednja stranki daje možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. 1 Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje izrecno upoštevalo oba pridobljena dopisa, svojo odločitev pa je pomembno oprlo predvsem na obvestilo Pošte Slovenije, iz katerega izhaja zagotovilo pismonošinje, da je pošto vročila osebno A. A. Obsojenka in njena zagovornica z opravljenimi poizvedbami in pridobljenimi podatki nista bili seznanjeni, zato obramba ni imela možnosti, da bi se o njih izjasnila in jim morebiti tudi vsebinsko nasprotovala (kot to, na primer z navajanjem, da v obsojenkino naselje pošto nosi pismonoša in ne pismonošinja, stori šele v pritožbi). Sodišče prve stopnje je obsojenki onemogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju in ji s tem odvzelo možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bili za odločitev prvostopenjskega sodišča nedvomno pomembni. S tem ji je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.
7. Glede na ugotovljeno kršitev, ki v postopku s pravnimi sredstvi ne more biti konvalidirana, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep moralo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je že ugotovljena kršitev narekovala razveljavitev sklepa, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.
8. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku obsojenko in njeno zagovornico seznaniti z vsemi pridobljenimi podatki, ki so posledica opravljenih poizvedb sodišča, ter jima dati možnost, da se o njih izjavita. Upoštevajoč njun odgovor bo presodilo, ali je morebiti treba opraviti še kakšne dodatne poizvedbe pri Pošti Slovenije, nato pa na podlagi pridobljenih podatkov, pa tudi podpisov na vročilnicah (pritožbeno sodišče namreč ne spregleda, da se je obsojenka tudi na predmetno pritožbo podpisala z velikimi tiskanimi črkami) ponovno odločiti.
1 Tako npr. odločba Ustavnega sodišča Up-564/16-16 z dne 9. 5. 2019, tč. 8 obrazložitve.