Appeal dismissed; new witness names do not create reasonable doubt to restart criminal proceedings.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Načeloma se sodišče druge stopnje strinja s pritožniki, da sodišče ne sme opraviti dokazne ocene, ne da bi izvajalo dokaze, vendar pa je zmoten očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagane nove priče vnaprej dokazno ocenilo. Kot pravilno opozarja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, mora sodišče, ko odloča o zahtevi za obnovo postopka, presoditi, ali so predlagani novi dokazi takšne narave, da je podan resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer mora vlagatelj zahteve izkazati, da so dokazi takšni, da omajejo v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru vlagatelji zahteve navedenemu kriteriju niso zadostili.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo zahtevo zagovornika obsojenega A. A. za obnovo kazenskega postopka. Obsojenca je oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obsojenca zaradi kršitve kazenskega zakona, kršitve določb kazenskega postopka in kršitve določb 2., 14. in 21. člena Ustave RS ter 5. in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Višjemu sodišču so predlagali, da „izpodbijani sklep razveljavi predlogu za obnovo postopka ugodi, podredno pa zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje in sicer drugemu sodišču izven Ljubljane oziroma podredno drugemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani.“

3. Na pritožbo je odgovoril okrajni državni tožilec B. B. z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje prepričljivi presoji prvostopenjskega sodišča, da priče, navedene v zahtevi za obnovo, kot novi dokazi, ne vzbujajo resnega dvoma v dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Pritožniki brezuspešno izpostavljajo, da je obsojenec v juniju 2021 prejel seznam kontaktov in s tem zatrjujejo, da gre za nove dokaze, saj ni pomembno, ali gre za nove dokaze z vidika obsojenca, ampak ali gre za nove dokaze z vidika sodišča, torej ali gre za dokaze, s katerimi sodišče v času prvega sojenja ni razpolagalo, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno, saj prvostopenjsko sodišče zahteve za obnovo ni zavrglo iz tega razloga. Posledično ni podana očitana kršitev določb kazenskega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo C. C. o tem, kako je obsojenec izvedel za nove priče.

6. Načeloma se sodišče druge stopnje strinja s pritožniki, da sodišče ne sme opraviti dokazne ocene, ne da bi izvajalo dokaze, vendar pa je zmoten očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagane nove priče vnaprej dokazno ocenilo. Kot pravilno opozarja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, mora sodišče, ko odloča o zahtevi za obnovo postopka presoditi, ali so predlagani novi dokazi takšne narave, da je podan resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer mora vlagatelj zahteve izkazati, da so dokazi takšni, da omajejo v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru vlagatelji zahteve navedenemu kriteriju niso zadostili.

7. V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje prepričljivo oprlo na dejansko stanje ugotovljeno v pravnomočni sodbi, ki po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča temelji na izpovedbah neposrednih prič ravnanju obsojenca, posnetkih ravnanj, izsledkih Nacionalnega forenzičnega laboratorija, izvedenskih mnenjih ter drugih dokazih. Pravilna je presoja v izpodbijanem sklepu, da resnega dvoma v tako ugotovljeno dejansko stanje ne morejo vzbuditi splošne navedbe v zahtevi, ki jih zagovorniki ponavljajo tudi v pritožbi, da bodo nove priče, ki so navedene zgolj z imeni oziroma vzdevki in telefonskimi številkami, za katere pritožniki zatrjujejo, da bodo vedeli izpovedati o odnosu med oškodovancem in obsojencem, ker ju poznajo več kot deset let, ter bodo lahko potrdili, da so bili spolni odnosi med njima prostovoljni, da je oškodovanec sam organiziral gejevske zabave, da ga ni prodajal tretjim osebam, da obsojenec ni povezan z dogodki v Zagrebu in oškodovancu ni prodajal mamil, ker je bil sam odvisnik in ni neupravičeno slikovno snemal. Pritožbeno sodišče se razlogom izpodbijanega sklepa v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju na njih v celoti sklicuje, pri čemer pritožniki razlogov prvostopenjskega sklepa konkretno niti ne grajajo, ampak zgolj ponavljajo razloge iz zahteve, na katere je celovito odgovorilo že prvostopenjsko sodišče. Nadaljnje pavšalno in neobrazloženo pritožbeno zatrjevanje, da bi glede indicev, motiva in dejanskih okoliščin očitanih dejanj lahko izpovedale predlagane priče, pa tudi ne more omajati dejanskih zaključkov pravnomočne sodbe.

8. Pritožbene navedbe, da bi sodišče v ponovnem sojenju moralo kot okoliščino za omilitev kazni upoštevati tudi, da se obsojenec zdravi zaradi virusa HIV in drugih bolezni, na presojo ne vplivajo, na kar pa je odgovorilo že sodišče prve stopnje in pravilno izpostavilo, da morajo novi dokazi oziroma dejstva biti sposobni doseči oprostitev obsojenca ali obsodbo po milejšem kazenskem zakonu, ne pa zgolj izrek nižje sankcije.

9. Pritožniki v pritožbi izpostavljajo tudi, da sodišče tekom sojenja obsojencu ni pustilo sodelovati na glavnih obravnavah, s čimer po vsebini zatrjujejo kršitev določb kazenskega postopka, vendar to ni obnovitveni razlog, ki jih taksativno določa 410. člen ZKP.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje (točka 22 sklepa) je tudi pritožbeno sodišče obsojenca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.