Supreme Court transfers real jurisdiction to Novi Gorica due to potential bias from plaintiff's 40-year court employment.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred real jurisdiction from the Court in Koper to the Court in Novi Gorici upon the plaintiff's request. The plaintiff, who worked at the Koper Court for nearly 40 years and maintains regular social contact with its staff, argued this created a reasonable doubt about judicial impartiality. The court agreed that such long-standing professional ties and social connections constitute a significant weighty reason to ensure public trust in the proceedings.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; When a party's long-term employment at a court or close social ties with its staff create a reasonable doubt about impartiality, the Supreme Court may transfer real jurisdiction to another court to ensure public trust.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Novi Gorici.
[JEDRO]
Dejstvo, da je bila tožeča stranka zaposlena pri Okrajnem sodišču v Kopru skoraj 40 let in da ima še vedno redne stike z zaposlenimi tega sodišča, saj jih obiskuje v prostorih sodišča ob rojstnih dnevih in okroglih jubilejih, bi utegnilo povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja v opisani zadevi, tako v očeh javnosti kot v očeh nasprotne pravdne stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložila tožbo zaradi vrnitve nepremičnine.
2. Okrajno sodišče v Kopru je Vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi. Kot razlog je navedlo, da je bila tožeča stranka pri Okrajnem sodišču v Kopru zaposlena od leta 1981 dalje. Pogoje za upokojitev je izpolnila leta 2012, po upokojitvi pa Okrajno sodišče v Kopru redno obiskuje v prostih dnevih in okroglih jubilejih ter na takšen način z zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Kopru ohranja redne stike. Obiskuje jih v prostorih sodišča, v obravnavani zadevi pa bo moralo sodišče obravnavati zatrjevano nepoštenost in protipravnost ravnanj tožeče stranke ter če bodo za to izpolnjeni pogoji, tudi storitev kaznivega dejanja tožeče stranke kot predhodnega vprašanja. Zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi opisana povezanost tožeče stranke s sodiščem pri strankah postopka in v javnosti vzbudila dvom o nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče je tudi že odločilo v zapuščinski zadevi, ki se je vodila po pokojnem Vidu Suliču (očetu tožene stranke) pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. D 344/2013, na podlagi predloga za delegacijo z dne 17. 10. 2019.
3. Predlog je utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki utemeljuje prenos pristojnosti je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi. 1 Tudi v konkretnem primeru so podane takšne okoliščine. Dejstvo, da je bila tožeča stranka zaposlena pri Okrajnem sodišču v Kopru skoraj 40 let in da ima še vedno redne stike z zaposlenimi tega sodišča, saj jih obiskuje v prostorih sodišča ob rojstnih dnevih in okroglih jubilejih, bi utegnilo povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja v opisani zadevi, tako v očeh javnosti kot v očeh nasprotne pravdne stranke. 2
5. Vrhovno sodišče je po povedanem predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici (67. člen ZPP).
1 Enako sklep Vrhovnega sodišča I R 26/2019 z dne 28. 10. 2019.
2 Podobno sklepi Vrhovnega sodišča I R 84/2017 z dne 27. 7. 2017, I R 61/2013 z dne 29. 5. 2013, I R 124/2016 z dne 8. 12. 2016, I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 136/2019 z dne 17.10. 2019, idr.