Supreme Court allows review regarding application of full compensation principle and rejection of loan interest costs claim.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine za znesek 42.287,69 EUR?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine za znesek 42.287,69 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj nepremičninski posrednici in zavarovalnici, pri kateri je imela ta zavarovano poklicno odgovornost, naloži plačilo odškodnine, ker ji je plaz uničil kupljeno nepremičnino. S pravnomočno vmesno sodbo je bilo že razsojeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen zoper obe toženki. Sodišče je presodilo da prva toženka ni ravnala dovolj skrbno, ker pred prodajo ni natančno pregledala nepremičnine, saj bi glede na razpoke na zidanici lahko ugotovila, da so posledica plazenja in bi ob nakupu nepremičnine tožnico morala na to pomanjkljivost opozoriti.

2. V nadaljevanju postopka je tako sodišče odločalo le še o višini tožbenega zahtevka. Toženkama je naložilo, da sta tožnici solidarno dolžni plačati 122.730,89 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama toženk in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek, ki ga morata toženki nerazdelno plačati tožnici, znižalo na 76.463,20 EUR, prvi toženki pa je poleg tega zneska naložilo še plačilo 1.480,00 EUR (provizija za posredovanje). Strinjalo se je s toženkama, da tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov najema kredita (42.287,69 EUR), ker bi ji ti nastali v vsakem primeru in niso posledica nedopustnega ravnanja prve toženke. Tako je odločilo, da gre tožnici odškodnina v znesku 68.140 EUR za manjvrednost nepremičnine in 6.823,20 EUR za stroške sanacije. Pritožbi toženk je ugodilo tudi glede višine prisojene odškodnine za strah in jo je znižalo na 1.500,00 EUR.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine za znesek 42.287,69 EUR?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da stroški v povezavi z najetjem kredita, ne morejo predstavljati škode, ki je nastala kupcu v posledici malomarno opravljenega posredovanja pri nakupu nepremičnine, temveč zato, ker kupec ni razpolagal z virom sredstev za nakup nepremičnine?

- Ali je sodišče druge stopnje z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova premoženjske škode, ki ga je tožnici dosodilo sodišče prve stopnje, napačno uporabilo materialno pravo, in sicer 169. in 243. člen OZ s tem, ko je tožnici iz naslova škodnega dogodka dosodilo odškodnino 76.463,20 EUR, ki sta jo solidarno dolžni plačati toženi stranki?

- Ali je drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je v obrazložitvi sodbe navajalo, da ti stroški tožnici niso nastali zaradi slabo opravljenega posredovanja, temveč ker tožnica ni razpolagala z virom sredstev za nakup nepremičnine, na drugi strani pa tožnici priznalo stroške v zvezi s sanacijo škode ter drugimi vlaganji v nepremičnino, ki so ji nastali zaradi plazu in ne zaradi malomarnega ravnanja prve toženke, kot se sodišče druge stopnje sklicuje pri svoji obrazložitvi odločitve?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede dopuščenega vprašanja.

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).