Appeal dismissed; court upheld inheritance decree after heirs repeatedly missed five hearings without valid excuse.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's inheritance decree, confirming the lower court's decision. The heirs failed to attend five scheduled hearings for the estate proceedings and provided no valid justification for their absences, despite being explicitly informed they could submit written declarations. The appellate court ruled that the first-instance court correctly concluded the heirs were merely delaying the process and validly presumed acceptance of the inheritance, noting that the statutory power to amend the decree was merely a possibility, not a mandatory duty.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 133. čl. ZD; 1. odst. 173. čl. ZD: A court may, upon appeal, amend or revoke its own prior decision only if it deems it appropriate and no third-party rights are infringed; however, this is a discretionary power, not a mandatory obligation, and a court is not required to reopen proceedings if the original decision was lawful and the appellants failed to appear without valid cause.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je razpisalo kar pet narokov za izvedbo zapuščinske obravnave, in na nobenega dediča nista pristopila, za noben izostanek pa niti nista dokazala upravičenega vzroka. V vsakem vabilu na narok sta bila dediča izrecno poučena, da lahko svojo dedno izjavo podata tudi pisno, česar tudi nista storila, brez kakršnegakoli razumnega pojasnila, zakaj tega ne naredita, če na narok ne prideta. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da zgolj zavlačujeta postopek in izdalo sklep o dedovanju upoštevaje domnevo, da dediščino sprejemata. Svoje nadaljnje premoženjske interese bosta morala zato pritožnika urejati oziroma udejanjati izven zapuščinskega postopka.
V prvem odstavku 173. člena ZD res določa, da lahko sodišče, ki je sklep izdalo, po pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Vendar pa je to zgolj možnost in ne dolžnost sodišča. Izpodbijani sklep o dedovanju je v celoti pravilen in zakonit, zato je zapuščinsko sodišče to možnosti razumljivo zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju (I.) ugotovilo obseg zapuščine, (II.) razglasilo zakonita dediča zapustnikovo vdovo A. A. in oba sinova B. B. in C. C., na podlagi odpovedi dedovanju B. B. pa sklenilo, da dedujeta A. A. in C. C. vsak polovico zapuščine (III.). Napovedalo je, da bo izvedba sklepa glede nepremičnin opravljena po uradni dolžnosti (IV.).
2. Proti sklepu se pritožujeta oba dediča, A. A. in C. C.
3. C. C. navaja, da je na dan predvidene zapuščinske obravnave 9. 11. 2021 zjutraj poslal sodišču opravičilo in prošnjo, naj narok zaradi zahtevanega pogoja PCT, ki ga ni izpolnjeval, preloži. Sam bi se namreč želel neposredno na naroku po seznanitvi z obsegom zapuščine in izjavami drugih dedičev izjasniti glede dedovanja. Podaja izjavo o odpovedi dedovanju. Navaja, da mu je znano, da lahko sodišče izda nov sklep in predlaga, da se to stori.
4. Tudi pritožnica A. A. navaja podobno. Pravi, da se je zjutraj pred narokom opravičila, ker je bila v stiku z okuženo prijateljico. Navaja, da ji je znano, da bi se sodedič rad odpovedal dedovanju in predlaga, da se sklep ustrezno spremeni in se za dedinjo razglasi samo njo.
5. Dedinja A. A. je na pritožbo sodediča še odgovorila in se z njo strinja.
6. Pritožbi nista utemeljeni.
7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravo in tudi ni kršilo postopka: Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (1. odst. 133. čl. Zakona o dedovanju; ZD).
8. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je razpisalo kar pet narokov za izvedbo zapuščinske obravnave, in na nobenega dediča nista pristopila, za noben izostanek pa niti nista dokazala upravičenega vzroka, česar v pritožbi pritožnika niti ne izpodbijata. Zgolj njuna navedba, da sta opravičila udeležbo na narokih oz. tudi na zadnjem naroku (tik pred njim), namreč ni prav nikakršen dokaz o upravičeni odsotnosti z naroka.
9. V vsakem vabilu na narok sta bila dediča izrecno poučena, da lahko svojo dedno izjavo podata tudi pisno, česar tudi nista storila, brez kakršnegakoli razumnega pojasnila, zakaj tega ne naredita, če na narok ne prideta. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da zgolj zavlačujeta postopek in izdalo sklep o dedovanju upoštevaje domnevo, da dediščino sprejemata. Svoje nadaljnje premoženjske interese bosta morala zato pritožnika urejati oz. udejanjati izven zapuščinskega postopka.
10. V 1. odst. 173. čl. ZD res določa, da lahko sodišče, ki je sklep izdalo, po pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Vendar pa je to zgolj možnost in ne dolžnost sodišča. Izpodbijani sklep o dedovanju je v celoti pravilen in zakonit, zato je zapuščinsko sodišče to možnosti razumljivo zavrnilo. Pritožbi sta torej neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).