Supreme Court allows review on whether a scholarship agreement's result obligation and damages were applied correctly.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka prevzela jamčevalno obveznost, da bo mladi raziskovalec doktoriral?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka prevzela jamčevalno obveznost, da bo mladi raziskovalec doktoriral.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Stranki sta sklenili pogodbo o štipendiranju na podlagi razpisa „Mladi raziskovalci iz gospodarstva“. Tožeča stranka (v nadelavanju tožnica) je sofinancirala program raziskovalnega dela mladega raziskovalca, tožena stranka (v nadaljevanju toženka) pa se je zavezala izpolniti cilj programa (za izvedbo je imela 42 mesecev). Mladi raziskovalec, katerega je izbrala toženka, v tem času oziroma naknadno podaljšanem roku ni dosegel naziva doktor znanosti. Tožnica je skladno s Pogodbo zahtevala delno vrnitev denarnih sredstev.

2. Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke in spremenilo sodbo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Postavilo se je na stališče, da je bil cilj in namen pogodbe, da štipendist doktorira v predvidenem roku. To je bila obligacija rezultata, za izpolnitev katere je pogodbene stranka jamčevala. Sankcija za neizpolnitev je bila vračilo denarnih sredstev. Pogodba je bila jasna in razumljiva, zato ni potrebe po uporabi drugega odstavka 82. člena OZ.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj:

– Ali je glede na okoliščine konkretnega primera (trditve in dokazne predloge pogodbenih strank) pravilno stališče sodišča druge stopnje, da 34. člena Pogodbe ni treba razlagati z metodo po drugem odstavku 82. člena OZ;

– Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je določba 34. člena Pogodbe razumljiva in nesporna;

– Ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka prevzela jamčevalno obveznost, da bo mladi raziskovalec doktoriral;

– Ali je glede na okoliščine konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zaveza tožene stranke predstavljala obligacijo rezultata in ne obligacijo prizadevanja;

– Ali je, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera in zlasti dejstvo, da je tožena stranka storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi mladi raziskovalec doktoriral, ter da so bile razlog, da mladi raziskovalec ni doktoriral, osebne okoliščine mladega raziskovalca, na katere tožena stranka ni imela nikakršnega vpliva, sankcija da mora tožena stranka vrniti 37.310,35 EUR z zzo, nesorazmerna.

5. Pomembnost vprašanj toženka utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).