Supreme Court allows appeal against rejection of asylum renewal request, ruling it a final administrative act.

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1160/2021-9 z dne 22. 9. 2021 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločanje o predlogu za obnovo postopka je namreč odločanje o postopku, v katerem bi lahko bil izdan drugačen upravni akt. Toženka je kot upravni organ, pristojen za odločanje o obnovi, ugotovila, da predlog za obnovo ne izpolnjuje formalnih pogojev, zato je predlog s sklepom zavrgla, s tem pa se je postopek navedenega odločanja za tožnika končal. Da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi se je postopek odločanja končal za eno stranko, potrjuje tudi stališče teorije, ki kot takšen sklep izrecno navaja sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Poleg tega dopustnost upravnega spora zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper toženkin sklep, št. 2142-2486/2018/81 (122-04) z dne 22. 6. 2021 (I. točka izreka sklepa), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa). Z navedenim sklepom je toženka odločila, da se tožnikov predlog za obnovo postopka za priznanje mednarodne zaščite zavrže. 1

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka za priznanje mednarodne zaščite ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da gre za odločitev procesne narave, po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa se lahko v upravnem sporu izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Po presoji sodišča prve stopnje sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 1. točko 260. člena ZUP, pa tudi glede na specialno ureditev instituta ponovne prošnje za mednarodno zaščito (prvi do četrti odstavek 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti, v nadaljevanju ZMZ-1) in glede na specialno ureditev postopka za uvedbo ponovnega postopka (prvi do šesti odstavek 65. člena ZMZ-1) ne sodi med navedene sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Pojasnilo je, da je zakonodajalec predvidel zgolj subsidiarno uporabo določil ZUP, ugovore glede presoje konkretnih individualnih okoliščin v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 in s tem povezane morebitne nezakonitosti upravnega akta pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno odločitev o stvari.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je ravnal skladno s pravnim poukom in pravočasno vložil tožbo v upravnem sporu. Trdi, da so mu bile kršene pravice iz 2., 14., 22., 23., 25. in 125. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP. Navaja, da ni imel na voljo pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka in da mu je bila de facto vzeta pravica do sodnega varstva. Ker ni imel efektivnega pravnega sredstva, so mu bile posledično kršene z Ustavo zagotovljene pravice. Meni, da ima sklep o zavrženju predloga za obnovo naravo materialnega pravnega akta, saj gre za odločanje o pravici tožnika do navajanja novih dejstev v postopku, za katera je, brez lastne krivde, izvedel naknadno in bi lahko pomenila drugačen rezultat postopka. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih je toženka napačno zavrgla predlog za obnovo postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Pritožba je utemeljena.

6. V 2. členu ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek).

7. Skladno s 5. členom ZUS-1 se v upravnem sporu lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan (prvi odstavek). V upravnem sporu pa se lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek).

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločanje o predlogu za obnovo postopka je namreč odločanje o postopku, v katerem bi lahko bil izdan drugačen upravni akt. Toženka je kot upravni organ, pristojen za odločanje o obnovi, ugotovila, da predlog za obnovo ne izpolnjuje formalnih pogojev, zato je predlog s sklepom zavrgla, s tem pa se je postopek navedenega odločanja za tožnika končal. Da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi se je postopek odločanja končal za eno stranko, potrjuje tudi stališče teorije, ki kot takšen sklep izrecno navaja sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. 2 Poleg tega dopustnost upravnega spora zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse. 3

9. Na drugačno presojo ne moreta vplivati niti dodatna obrazložitev sodišča prve stopnje oziroma navedbe, da obstoji specialna ureditev instituta ponovne prošnje v 64. členu ZMZ-1 (in postopka pri tej prošnji v 65. členu ZMZ-1) in da se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, iz katerih je mogoče razumeti, da je po oceni sodišča prve stopnje obnova postopka priznanja mednarodne zaščite po določbah ZUP izključena. Navedeno namreč ni relevantno za presojo obravnavanih procesnih predpostavk za dopustnost upravnega spora na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 (saj se nanaša na (vsebinsko) presojo sklepa o zavrženju obnove), zato se do teh navedb sodišča prve stopnje Vrhovno sodišče ne opredeljuje.

10. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče zaradi kršitve 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (tudi v stroškovnem delu) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (77. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1), v katerem bo moralo pritožnikovo tožbo presojati po vsebini.

K II. točki izreka

11. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Toženka je v sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka mednarodne zaščite ugotovila, da je tožnik predlagal obnovo iz istih razlogov, iz katerih je že sprožil upravni spor, zato ni izpolnil predpisanih zakonskih pogojev iz 1. točke 260. člena v zvezi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 267. člena ZUP v povezavi s 33. členom ZMZ-1.

2 Glej M. Dobravec Jalen: Komentar k 5. členu v E. Kerševan (ur.): Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2019, str. 50.

3 Glej sklepe Vrhovnega sodišča I Up 263/2017 z dne 22. 1. 2020, X Ips 120/2015 z dne 22. 11. 2017, X Ips 87/2010 z dne 22. 4. 2010, X Ips 211/2010 z dne 5. 5. 2011 in sodbo X Ips 385/2010 z dne 21. 12. 2011.