Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request in administrative dispute as court is sole competent authority.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Upravno sodišče je edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnem sporu, zato drugega sodišča ni mogoče določiti. Tožnik očitno želi doseči sojenje zunaj sedeža Upravnega sodišča v Ljubljani. Upoštevaje, da Upravno sodišče sodi tudi na zunanjih oddelkih in ne le na sedežu v Ljubljani (drugi odstavek 9. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče predlog obravnavalo v smislu predlaganega prenosa sojenja na zunanji oddelek.

Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Namen 67. člena ZPP namreč ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil tožbo zoper sklep predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1246/2021 z dne 27. 5. 2021, s katerim je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah v zadevi P 60/2020, navedeni upravni spor pa se vodi pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče), opr. št. I U 1267/2021. V predlogu za prenos pristojnosti predlaga, da naj se zadeva I U 1267/2021 odstopi v reševanje nepristranskemu in poštenemu sodišču. Upravno sodišče in organi za brezplačno pravno pomoč mu namreč že od leta 2002 kratijo pravico do enakega varstva pravic, pravico do sodnega varstva ter pravico do pravnih sredstev, predvsem pa pravico do izjemne brezplačne pravne pomoči, kar izhaja (tudi) iz priložene zavrnilne sodbe Upravnega sodišča I U 729/2021-15 z dne 14. 6. 2021.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnem sporu, zato drugega sodišča ni mogoče določiti. Tožnik očitno želi doseči sojenje zunaj sedeža Upravnega sodišča v Ljubljani. Upoštevaje, da Upravno sodišče sodi tudi na zunanjih oddelkih in ne le na sedežu v Ljubljani (drugi odstavek 9. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče predlog obravnavalo v smislu predlaganega prenosa sojenja na zunanji oddelek.

5. Kot izhaja iz navedene določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Tožnik okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.

6. Poleg navedenega pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. 1 Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Namen 67. člena ZPP namreč ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji. 2 To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, ampak tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovani naravni sodnik. 3 Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

8. Skrbnica tožeče stranke za poseben primer A. A. je v odgovoru na poziv Vrhovnega sodišča glede odobritve predloga za delegacijo tožeče stranke, zaprosila še za dovolitev revizije zoper sodbo I U 1589/2021-6 z dne 24. 11. 2021. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo o predlogu za dopustitev revizije tožeče stranke zoper navedeno sodbo že odločeno, in sicer v zadevi X DoR 82/2022, ki jo je Vrhovno sodišče obravnavalo 12. 5. 2022, zato se Vrhovno sodišče do navedenega predloga za dopustitev revizije v tem sklepu ni ponovno opredeljevalo.

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017.

2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I R 8/2018 z dne 18. 1. 2018.

3 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča III R 6/2015 z dne 24. 3. 2015 in I R 39/2019 z dne 14. 3. 2019.