Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep Cp 286/2022 ECLI:SI:VSCE:2022:CP.286.2022 AI generated

Appeal allowed; new facts on inheritance needs permitted for layperson without prior warning.

Case Number VSC Sklep Cp 286/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the first-instance judgment and remanded the case for a new proceeding. The appellant, a layperson inheriting without legal representation, argued that their lack of living funds should increase their share of the estate. The court held that while new facts are generally inadmissible, they are exceptionally permitted in inheritance cases for laypersons who were not warned about procedural limitations.

Legislator headnote

AI generated

čl. 337/1 ZPP; čl. 285, 286 ZPP: New facts and evidence are exceptionally admissible in an appeal regarding inheritance matters when the appellant is a layperson who was not warned about procedural restrictions on introducing new facts and evidence.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings new facts admissibility layperson representation procedural warning estate division ZPP appeal material process leadership

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
CSD št. 1231-26947/2021-31941/2 z dne 1. 12. 2021
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem spada do 1/1 del stavbe ...-1122-17, osebni avtomobil znamke Volkswagen Transporter/2.0/TDI, reg. št.: ..., denarna sredstva na osebnem računu pri banka A. d.d. v višini 336,66 EUR, terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec september 2021, nadalje pod točko II, da sta dediča I. dednega reda sin A. A. in hči B. B., pod točko III, da je upnik B. d.o.o. priglasil terjatev v skupni višini 233,00 EUR, pod točko IV pa je čisto vrednost zapuščine zaradi odmere sodnih taks ocenilo na do 41.000,00 EUR. Za zakonita dediča je razglasilo pokojnikovega sina A. A. ter hčerko B. B., vsakega do 1/2 celotne zapuščine ter po pravnomočnosti sklepa pri zapustnikovi nepremičnini odredilo vknjižbo solastninske pravice na oba dediča, na vsakega do 1/2.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dedič A. A., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s členom 366 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je kot dedič na sodišču uveljavljal, da naj se pri dedovanju na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o dedovanju upošteva tudi dejstvo, da nima potrebnih sredstev za življenje, ter da naj se njegov dedni delež zato poveča. Sodišču mu ni prisluhnilo in tega dejstva, ki ga ni mogel uveljavljati in s tem izkazati svoje pravice, tudi ni ugotavljalo, temveč je odločilo, da oba dediča dedujeta premoženje zapustnika po enakih deležih. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialnoprocesno vodstvo, ki ga zapuščinsko sodišče ni ustrezno izvajalo, še posebej poudarjeno. Zapuščinsko sodišče mu ni dalo možnosti, da pojasni svoje premoženjsko stanje, kljub temu, da je na sodišču ustno podal takšen predlog, to dejstvo pa izhaja tudi iz odločbe Centra za socialno delo Savinjsko – Šaleška (CSD) št. 1231-26947/2021-31941/2 z dne 1. 12. 2021. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izdani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma da se sklep spremeni.

3. Na pritožbo pritožnika odgovarja dedinja po pooblaščenki, navajajoč, da dedič v zapuščinskem postopku ni z ničemer niti izkazal niti zatrjeval dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale njegov predlog, podan v pritožbi. Odločba, priložena pritožbi, ni več v veljavi, prav tako pa sama po sebi ni dovolj, da bi sodišče ugodilo predlogu za povečanje njegovega dednega deleža. Prav tako ni zaslediti dokazov in okoliščin, ki dokazujejo, da dedič ni pridobitno sposoben. Poleg tega naj bi dedič ostal brez sredstev za preživljanje po zapustnikovi smrti, glede na dne 17. 11. 2021 vloženo vlogo za socialno pomoč. Meni, da je pritožba neutemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik ni obrazložil zatrjevanih pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo nobene od kršitev, na katere mora v skladu s čl. 350/2 ZPP v zvezi s čl. 366 istega zakona paziti samo po uradni dolžnosti 1 , upoštevaje pri tem določbe čl. 1/3 in čl. 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Iz vsebine zapisnika zapuščinske obravnave z dne 24. 3. 2022, ki je javna listina, in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (čl. 224/1 ZPP), ne izhaja pritožbena trditev, da je pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljal, da naj se pri dedovanju po pokojnem očetu upošteva dejstvo, da nima potrebnih sredstev za življenje in da naj se njegov dedni delež v primerjavi z deležem njegove sestre kot preostale dedinje, poveča (kot to izpostavlja tudi odgovor na pritožbo). Zato njegovo pritožbeno sklicevanje na neobstoj potrebnih sredstev za življenje in pritožbi priložena odločba Centra za socialno delo Savinjsko - Šaleška št. 1231-26947/2021-31941/2 z dne 1. 12. 2021, iz katere izhaja pritožnikova od 1. 12. 2021 do 31. 5. 2022 trajajoča upravičenost do določenih socialnih transferjev, predstavljata pritožbeni novoti. Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dediča na posledice prekluzije ni opozorilo, čeprav za prava neuke stranke takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP 2 kot tudi iz 165. člena Zakona o dedovanju (ZD) 3 .

7. V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZD mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, zaradi česar se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo, sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim torej tudi vprašanje velikosti dednega deleža. V skladu s preiskovalnim načelom je dolžno zapuščinsko sodišče, aktivno izvajajoč materialno procesno vodstvo (čl. 285 ZPP), dedičem omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah dedovanja, vključno s tistimi, ki se v konkretnem primeru nanašajo na zatrjevano povečanje dednega deleža proti drugim sodedičem (čl. 13/3 ZD). Dedič mora imeti možnost, da uveljavlja svojo pravico in zanjo ponudi potrebno dokazilo. V zapisniku vsebovana protokolacija, da sodnica navzoče seznani z bistvenimi določili ZD, ki se nanašajo na zakonito dedovanje, realizacije predvidene zakonske možnosti za stranko, kljub temu, da se v pritožbi uveljavljano povečanje dednega deleža nanaša na zakonito dedovanje, ne izkazuje v zadostni meri, še posebej zaradi daljnosežnih posledic pravnomočnega sklepa za pritožnika, ki uveljavlja pravico dedne narave, saj čl. 220 ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Pritožbene navedbe, vključno s predloženo listino, so omajale zaključek o pravilnosti in o popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se nanaša na ne/obstoj pritožnikovih potrebnih sredstev za življenje, za katera ta trdi, da jih nima, kar vpliva na velikost dednih deležev vsakega od obeh dedičev. Kot je razbrati iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 24. 3. 2022, vprašanje pritožnikovega zatrjevano večjega dednega deleža ni bilo obravnavano, čeprav gre za odločilna dejstva, ki vplivajo na višino dednih deležev sodedičev in morajo biti razjasnjena še pred izdajo sklepa o dedovanju.

8. Ker vprašanje zatrjevanega neobstoja potrebnih sredstev za življenje enega od dedičev pred zapuščinskim sodiščem ni bilo obravnavano, in je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po čl. 340 v zvezi s čl. 366 ZPP, je potrebno postopek dopolniti in pomanjkljivosti odpraviti. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti odločilna dejstva in izvesti predlagane dokaze, na podlagi katerih bo zaključilo, ali ima pritožnik potrebna sredstva za življenje ali ne, in če je odgovor nikalen, oceniti vpliv na povečanje dednega deleža proti drugi sodedinji. V primeru spornih vprašanj (tudi tistih, ki jih izpostavlja dedinja v odgovoru na pritožbo z vsebinskimi navedbami o sodedičevem premoženjskem stanju) bo moralo o njih odločiti oz., če so za to izpolnjeni pogoji iz 210. čl. ZD, dediča z manj verjetno pravico napotiti na pravdo (čl. 213 ZD). Pritožbeno sodišče še obrazlaga, da je izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo v celoti, kot je to predlagal tudi pritožnik, čeprav nekateri deli odločitve niso bile izpostavljeni kot sporni; zapuščinski postopek je namreč enovit in o zapuščini ni mogoče odločiti z delim sklepom o dedovanju.

9. Pritožbi je bilo zato ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba najprej obema dedičema omogočiti podajo izjave o pravno pomembnih dejstvih, vključno z morebitnimi dokazi, nato v okviru obravnavanja ugotoviti celoten kompleks pravno odločilnih dejstev v zvezi z obsegom pritožnikovih, za življenje potrebnih sredstev, vse, upoštevaje načelo kontradiktornosti, ter nato po opravljeni presoji, upoštevaje določbo čl. 13/3 ZD, ponovno odločiti o zadevi. Če bo prvostopno sodišče ugotovilo, da je med dediči spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža (čl. 210/2 točka 3 ZD), bo moralo v skladu s prvim odstavkom istega člena prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo; v tem primeru bo sklep o dedovanju lahko izdalo po končani pravdi. Če bi takšen postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

10. Dedič sicer ni priglasil pritožbenih stroškov, jih je pa priglasila druga dedinja v odgovoru na pritožbo. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom, ki so nadaljnji stroški postopka, se zato pridrži za končno odločbo prvostopnega sodišča (čl. 165/3 in čl. 163/4 ZPP).

1 citirani določbi se, kot vse v tej odločbi citirane določbe ZPP, če ZD ne določa drugače, uporabljajo subsidiarno, glede na čl. 163 ZD

2 ki ureja načelo pravne pomoči prava nevešči stranki glede procesnih pravic

3 ki določa, da mora sodišče ves čas zapuščinskega postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo (1. odstavek), pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (drugi odstavek)