Appeal dismissed; voluntary mortgage debts do not offset income for court fee exemption.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenimi navedbami o plačevanju stanovanjskega posojila višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo oziroma ne odštejejo od dohodka. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. zavrnilo predlog za plačilo sodne takse; II. ugodilo pa predlogu za njeno obročno plačilo, tako da predlagateljica 1.612,80 EUR sodne takse plača v 10 mesečnih obrokih po 161,28 EUR.

2. Zoper tak sklep se brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov laično pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da se je 14. 3. 2022 zaradi nevzdržnih razmer z otroci odselila iz lastnega stanovanja, zaradi česar ima stroške najema, morala je kupiti nujno opremo, poleg tega krije še stanovanjske stroške. Oče mladoletnih otrok preživnine ne plačuje, sama pa krije polovico kredita za stanovanje na A., od koder se je odselila. Dohodki v višini 7.854,29 EUR so bili enkratni in ne redni, pritožnica z njimi ne more razpolagati. Tudi s četrtinskim solastninskim deležem stanovanja na B. in nepremičnine v C. ne, saj je takšna vsebina pogodbe med njo in starši. Prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da je predlagateljica v relevantnem obdobju mesečno prejemala 2.120,36 EUR plače, 449,45 EUR drugih dohodkov iz delovnega razmerja, 6,55 EUR bonitet in 3,45 EUR iz naslova oddajanja premoženja v najem. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožnica v kritičnem obdobju prejemala tudi druge dohodke v povprečni višini 7.854,29 EUR mesečno, je napačna. V novembru 2021 je prejela dve nakazili v skupnem znesku 7.854,29 EUR; ne gre za redne mesečne prejemke. Pritožbena navedba, da s prihodkom 7.854,29 EUR ne more razpolagati, pa ostane neobrazložena; poleg tega gre za nedopustno pritožbeno novoto – predlagateljica je prihodek 7.854,29 EUR v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zamolčala. Skupaj je torej pritožnica v relevantnem obdobju prejela 10.434,10 EUR, kar je (upoštevaje okoliščino, da preživlja še tri mladoletne otroke) 2.608,52 EUR na družinskega člana. Prejema pa tudi 246,76 EUR preživnine in 93,56 EUR otroškega dodatka.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagateljica že zaradi pravkar opisanih dohodkov (tudi ob upoštevanju okoliščine, da je bil prejemek 7.854,29 EUR le enkraten) ne more doseči popolne taksne oprostitve. Taka oprostitev je namreč namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor pritožnice in njene družine ni mogoče uvrstiti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je do popolne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (1. v zvezi s 6. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1). Po 2. odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je do te pomoči upravičena oseba, katere mesečni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta je v trimesečnem obdobju pred vložitvijo predloga znašal 804,36 EUR in ga že pritožničini prejemki 1 močno presegajo.

6. Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje upoštevalo pritožničino likvidnostno stanje (5. odstavek 11. člena ZST-1) oziroma okoliščino, da skrbi za tri otroke, in ji omogočilo plačilo sodne takse v 10 obrokih po 161,28 EUR. S takšnim plačilom ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in mladoletne otroke.

7. Okoliščine, ki jih v pritožbi dodatno naniza (selitev iz solastnega v najemno stanovanje zaradi zatrjevanega nasilja in s tem povezani stroški) 2 so nastale pred odločitvijo sodišča prve stopnje, pa predlagateljica sodišča o njih ni obvestila. 3 V pritožbi ne navede nobenega razloga, zaradi katerega bi višje sodišče lahko zaključilo, da gre za dejstva, ki jih ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Predlagateljica zato ne more doseči pritožbene obravnave v pritožbi navedenih novih okoliščine in z njimi povezanih dokazov.

8. Enako velja tudi za dokazovanje trditve, da z lastninskimi deleži na nepremičninah na B. in v C. ne more razpolagati. 4 Zakaj pritožnica dokazov za svoje trditve ni predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne pojasni.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami o plačevanju stanovanjskega posojila pa višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo oziroma ne odštejejo od dohodka. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. 5, 6

10. Višje sodišče je zaradi opisanega in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Brez upoštevanje solastnine nepremičnin.

2 Ob zgoraj opisanem popolne taksne oprostitve te okoliščine niti ne bi mogle povzročiti.

3 Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti (sklep VSL II Cpg 958/2018).

4 Ob zgoraj opisanem ta za odločitev o popolni taksni oprostitvi niti ni pravno odločilna.

5 Prim. odločbe VSL I Cp 43/2016, II Cp 519/2018, II Cp 1430/2018, I Cp 1964/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019, I Cp 791/2019, II Cp 2374/2019 I Cp 37/2020, I Cp 67/2021 in številne druge.

6 Tako po ZST-1 (12.a člen) kot po ZBPP (14. člen) se za ugotavljanje materialnega položaja stranke uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki v 11. členu glede dohodka in premoženja (razen načina in obdobja upoštevanja) napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZUPJS v 13. členu sicer predvideva tudi zmanjšanje dohodka, a ne zaradi dolgov, ki so posledica prostovoljno prevzetih obveznosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov.