Appeal dismissed; late court fee payment triggers presumption of withdrawal due to non-extendable statutory deadline.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to treat the plaintiff's late court fee payment as a withdrawal of the appeal. The plaintiffs argued that their delayed payment was due to lack of funds and that a subsequent request for installments should count as timely payment. The court ruled that the statutory deadline for fees is non-extendable and that without meeting conditions for exemption or deferral, failure to pay within the court-set period creates a legal presumption of withdrawal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku v civilnih zadevah (ZPP); Zakon o sodnih taksah (ZST); The statutory deadline for court fee payment is non-extendable, and failure to pay within the court-ordered period, absent exemption conditions, legally presumes the withdrawal of the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, so posledice prepoznega plačila enake posledicam neplačila sodne takse. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo, vloženo 21. 6. 2021, zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2073/2018 z 28. 4. 2021 štelo za umaknjeno.
2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožnika in predlagata njegovo spremembo, tako da se njuna pritožba sprejme v obravnavo. Pojasnjujeta, da sta takso plačala prepozno, ker prej nista imela dovolj sredstev. Po prejemu plačilnega naloga sta ponovno zaprosila za obročno plačilo sodne takse in čakala na odločitev. Sklep o zavrženju predloga jima je bil vročen dan po izteku roka za plačilo sodne takse. Sodišče naj zato šteje njuno plačilo za pravočasno.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnikov za plačilo sodne takse za pritožbo 1 ter jima po pravnomočnosti sklepa (po pooblaščencu) vročilo plačilni nalog za njeno plačilo, z opozorilom na posledice neplačila. Rok za plačilo se je iztekel 5. 10. 2021, ne da bi tožnika sodno takso poravnala. Nastopile so torej posledice, ki jih določa tretji odstavek 105. a člena ZPP, po katerem se ob nepravočasnem plačilu sodne takse vloga šteje za umaknjeno.
5. Tožnika teka roka za plačilo sodne takse ne moreta podaljšati z novim predlogom za oprostitev plačila sodne takse 2 . Nov predlog bi bilo namreč mogoče obravnavati le, če bi v njem navedla in izkazala spremenjene okoliščine, nastale od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu 3 . Tega pa nista storila, saj je bil tudi ponoven predlog vsebinsko prazen, brez navedbe okoliščin o premoženjskem stanju, zato je bilo sodišče vezano na pravnomočen sklep o prvem predlogu za taksno oprostitev.
6. Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, so posledice prepoznega plačila enake posledicam neplačila sodne takse. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe.
7. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker odločitev sodišča prve stopnje tudi ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
1 S sklepom s 24. 8. 2021 je sodišče predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, ker ga kljub pozivu nista dopolnila s podatki o premoženjskem stanju.
2 Med te spada tudi predlog za obročno plačilo sodne takse.
3 Primerjaj odločbe: VS RS I Up 10/2021, VSL I Cp 2116/2014, VSL II Cp 1922/2020.