Appeal allowed: Employer ordered to pay witness costs in damages case under ZPP, not ZDSS-1.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Znesek iz I. točke izreka sklepa je upravičencu dolžan nakazati tožnik v 8 dneh po prejemu tega sklepa na TRR št. ..., odprt pri B.“

[JEDRO]

Ker v zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor, v tem primeru glede stroškov postopka ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZDSS-1, temveč določbe ZPP, ki se nanašajo na povračilo stroškov postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delodajalcu C. d. o. o., priznalo pravico do povrnitve nadomestila plače za pričo doc. dr. D. D., dr. med. v višini 32,88 EUR. Zavrnilo pa je predlog priče doc. dr. D. D., dr. med., za povrnitev potnih stroškov v višini 3,12 EUR in parkirnine 1,00 EUR (I. in II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče je nato odločilo, da je znesek iz I. točke izreka upravičencu dolžna nakazati tožena stranka v 8 dneh po prejemu sklepa, na TRR delodajalca ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je zaslišanja priče dr. D. D. predlagal tožnik v vlogi z dne 28. 9. 2021, da je bil dr. D. D. priča, ne pa izvedenec ter da gre za socialni spor iz 2. alineje 2. odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 1 in da je tožena stranka v postopku v celoti uspela. Pri tem pojasnjuje, da ZDSS-1 v 68. členu obveznost zavoda, da krije svoje stroške pravdanja in stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, omejuje zgolj na socialne spore o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva torej na spore iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. V predmetni zadevi gre za spor o povrnitvi škode, ne pa za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na to, da ne gre za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, za katerega bi veljala določba 68. člena ZDSS-1, tožena stranka meni, da je odločitev sodišča napačna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške priče v plačilo naloži tožniku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). 2 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo tožnikovo tožbo, vloženo zoper toženo stranko. S tožbo je tožnik uveljavljal, da mu tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe plača odškodnino v znesku 16.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 7. 2018 dalje do plačila. Sodišče je na naroku kot pričo zaslišalo doc. dr. D. D., dr. med. Zaslišanje omenjene priče je predlagal tožnik v vlogi z dne 28. 9. 2021 (listovna št. 99 sodnega spisa). Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. VI Ps 648/2019 z dne 7. 12. 2021 tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo.

6. V zadevi je sporno, kdo je dolžan plačati stroške pričnine.

7. ZDSS-1 v prvem odstavku 68. člena določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da v sporih iz prvega odstavka krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka. Če je po nalogu sodišča treba založiti določen znesek za stroške izvedbe tega dokaza, ga založi zavod.

8. Utemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da v tem primeru ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor, kot je le-ta opredeljen v drugem odstavku 7. člena ZDSS-1 in kjer je določeno, da je sodišče na področjih iz prvega odstavka tega člena pristojno odločati tudi o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva. Ker v zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor, v tem primeru glede stroškov postopka ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZDSS-1, temveč določbe ZPP, ki se nanašajo na povračilo stroškov postopka. ZDSS-1 namreč v 19. členu določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker za postopke v zvezi s plačilom odškodnine ni določeno drugače, je potrebno uporabiti določbe ZPP. V predmetni zadevi je pričo predlagal tožnik, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa s svojim zahtevkom ni uspel. Kot je to pojasnjeno v komentarju k 154. členu ZPP 3 je temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha. V sporni zadevi je tožnik v sporu izgubil, kar pomeni, da je dolžan plačati tudi stroške priče, ki jo je sam predlagal za zaslišanje v vlogi z dne 28. 9. 2021.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je stroške nadomestila plače za pričo doc. dr. D. D., dr. med. v višini 32,88 EUR, delodajalcu C. d. o. o., dolžan nakazati tožnik v 8 dneh po prejemu tega sklepa na TRR delodajalca.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3 Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list, in GV založba, 2006, str. 29.