Supreme Court allows review to define 'business contact' under Integrity Act for conflict of interest cases.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia permitted a review of an administrative court decision regarding a conflict of interest. The administrative court found that a former director appointed a new employee who had previously worked for the same employer, but ruled this did not constitute a 'business contact' under the Integrity Act. The Supreme Court agreed that defining this specific term is crucial for legal certainty and uniform application across various administrative decisions involving public officials.
Legislator headnote
AI generatedArticle 13, paragraph 4 of the Integrity and Prevention of Corruption Act; The Supreme Court may permit a review to establish a general legal interpretation of 'business contact' when it transcends the specific case and requires uniform application of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali predstavlja poslovni stik v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/2011) dejstvo, da je bila oseba, za katero je tožeča stranka podpisala sklep o izbiri in z njo podpisala pogodbo o zaposlitvi, predhodno zaposlena pri istem delodajalcu v času, ko je bila tožeča stranka tam direktor?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja poslovni stik v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/2011) dejstvo, da je bila oseba, za katero je tožeča stranka podpisala sklep o izbiri in z njo podpisala pogodbo o zaposlitvi, predhodno zaposlena pri istem delodajalcu v času, ko je bila tožeča stranka tam direktor.
Razlaga pojma poslovnega stika iz 13. točke 4. člena ZIntPK presega pomen konkretne zadeve, saj se lahko pojavi tudi v drugih primerih odločanja o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb. Poleg tega bo rešitev tega vprašanja prispevala k enotni uporabi prava, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja razlage tega pojma.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo in toženkin akt o posameznem primeru št. 06211-71/2018-12 22021 z dne 25. 4. 2019 iz razlogov po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. Z navedenim aktom je toženka ugotovila, da se je tožnik znašel v okoliščinah, ki vzbujajo najmanj videz nasprotja interesov s tem, ko je kot nekdanji direktor bolnice A. Ljubljana v postopku javnega razpisa za prosto delovno mesto pomočnika generalnega direktorja za nabavno dejavnost v bolnici A. podpisal sklep o izbiri in pogodbo o zaposlitvi z osebo, s katero je bil v letih 2015 do 2017 v poslovnih stikih. Ker tožnik o teh okoliščinah ni pisno obvestil svojega predstojnika oziroma toženke, je po presoji toženke kršil prvi odstavek 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK, Uradni list RS, št. 69/2011).
2. Upravno sodišče (v nadaljevanju UPRS) je kot nesporno ugotovilo, da je tožnik podpisal sklep o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki je bila v delovnem razmerju v družbi B., d. o. o., v času (tj. v letih 2015 do 2017), ko je bil tožnik generalni direktor navedene gospodarske družbe. Sporno pa je bilo, ali táko dejansko stanje pomeni, da sta imela poslovni stik v smislu 13. točke 4. člena ZIntPK. Upravno sodišče je ugotovilo, da ZIntPK ne vsebuje opredelitve, kaj pomeni pojem poslovnega stika, in da ga je zato treba napolniti z ustrezno razlago. Pri tem pa je pritrdilo tožniku, da opisanega dejanskega stanja ni mogoče razlagati kot poslovnega stika v smislu ZIntPK oziroma da je takšna razlaga toženke preširoka.
3. Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj revizijo dopusti, ker Vrhovno sodišče razlage poslovnega stika pri presoji nasprotja interesov še ni podalo, pomembnost tega vprašanja pa v splošnem utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, pomenom za razvoj prava preko sodne prakse in enotno uporabo prava.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu predlagateljice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Razlaga pojma poslovnega stika iz 13. točke 4. člena ZIntPK namreč presega pomen konkretne zadeve, saj se lahko pojavi tudi v drugih primerih odločanja o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb. Poleg tega bo rešitev tega vprašanja prispevala k enotni uporabi prava, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo.