Appeal dismissed; change of claim in second instance prohibited under ZPP s. 184(1).

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče druge stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Po prvem odstavku 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. To pomeni, da sprememba tožbe v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoča. Ob stališču, da je treba tožniku glede na drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP ponovno omogočiti spremembo tožbe, je tako sodišče druge stopnje pravilno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženca s pritožbo želita doseči tudi preizkus pravilnosti tega stališča sodišča druge stopnje. To pa glede na domet pritožbe po 357a. členu ZPP ni mogoče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je najprej s paulijansko tožbo od sodišča zahteval, naj ugotovi, da darilna pogodba, ki jo je sklenila njegova dolžnica A. A. s tožencema za njen 2/5 solastninski delež na nepremičnini z ID znakom 0000 250/643, nima pravnega učinka v razmerju do njega do višine njegove judikatne terjatve in sta toženca za poplačilo te terjatve dolžna dopustiti izvršbo s prodajo solastninskega deleža na nepremičnini.

2. Zaradi osebnega stečaja dolžnice je tožnik na poziv sodišča prve stopnje, ki se je sklicevalo na 275. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), tožbeni zahtevek preoblikoval v zahtevek izbrisne tožbe. Sodišče prve stopnje je tako spremenjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnica svoj solastninski delež 2/5 na nepremičnini z ID znakom 0000 250/643 s pogodbo z dne 22. 4. 2015 le navidezno podarila svojima otrokoma, tožencema, da bi upniku, tožniku onemogočila izterjavo dolga. Zato je odločilo, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na 1/5 solastninskem deležu vsakega od tožencev in odredilo, naj se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožencev, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločilo je, da je bilo napačno stališče sodišča prve stopnje, da mora tožnik tožbeni zahtevek preoblikovati v skladu z 275. členom ZFPPIPP. Poudarilo je, da ta člen določa, kako mora biti oblikovan zahtevek v primeru stečaja in zato v obravnavani zadevi, ko je bila paulijanska tožba vložena še pred osebnim stečajem dolžnice, ne pride v poštev. Odločilo je, da bi tožnik moral zahtevek paulijanske tožbe v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP 1 spremeniti le tako, da bi zahtevek uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, torej da bi v oblikovalnem delu zahteval, da pravni posel izgubi učinke v razmerju do vseh stečajnih upnikov in do višine tožnikove terjatve do dolžnika, v dajatvenem delu pa, da se dopusti izvršba v dobro vseh stečajnih upnikov (to je za račun stečajnega dolžnika). Sodišče druge stopnje je navedlo, da je upoštevajoč okoliščine primera (pri tem se je sklicevalo na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 62/2018) in zato, da ne bi kršilo pravice do izjave, pravice do pritožbe in s tem načela dvostranskega sojenja ter pravice do nepotrebnega odlašanja moralo razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti v novo sojenje.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženca vlagata pritožbo na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarjata, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni sporno in bi lahko sodišče druge stopnje samo vsebinsko odločilo. Navajata, zakaj se ne strinjata s stališčem sodišča druge stopnje, da je treba tožniku omogočiti, da ponovno preoblikuje tožbeni zahtevek. Menita, da bi moralo sodišče druge stopnje odločiti o nazadnje postavljenem tožbenem zahtevku in tožbo delno zavreči delno pa zahtevek zavrniti. Opozarjata, da sta tak predlog podala tudi v pritožbi, višje sodišče pa je odločilo v nasprotju z njunim predlogom, ko je izpodbijano odločbo razveljavilo in tožniku omogočilo ponovno spremembo tožbe. Zato predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi sklep sodišča druge stopnje ter zadevo vrne temu sodišče v ponovno sojenje. Podrejeno predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in vsebinsko odloči o pritožbi ter tožbo zavrže oziroma zahtevek zavrne.

5. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišči druge in prve stopnje sta v obrazložitvi opozorili na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 87/2017 z dne 29. 11. 2018, v kateri je Vrhovno sodišče obrazložilo, da izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava (paulijanska tožba – 255. do 260. člen OZ) ni predmet urejanja ZFPPIPP in da ta zakon določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe. Pojasnilo je, da je po začetku stečajnega postopka zahtevek mogoče uveljavljati samo še za račun stečajnega dolžnika, torej za račun (v dobro) vseh upnikov. Vrhovno sodišče je v tej odločbi zavzelo stališče, da je tožnici zato treba omogočiti, da ustrezno spremeni zahtevek in da je to tudi razlog, da za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno (drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP).

8. Po prvem odstavku 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. To pomeni, da sprememba tožbe v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoča. Ob stališču, da je treba tožniku glede na drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP ponovno omogočiti spremembo tožbe, je tako sodišče druge stopnje pravilno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženca s pritožbo želita doseči tudi preizkus pravilnosti tega stališča sodišča druge stopnje. To pa glede na domet pritožbe po 357a. členu ZPP ni mogoče. Po tej določbi se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

9. Vrhovno sodišče je tako na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

10. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP). Razlaga, da se to stroškovno pooblastilo uporablja tudi v pritožbenih postopkih po 357.a členu ZPP, se je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustalila (na primer sklep Cp 4/2021 in tam navedene odločbe).

1 Drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP določa: Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno.