Appeal dismissed; single compensation payment not split for prior months absent proof of multi-month income replacement.

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa upoštevaje določbo šestega odstavka 102. člena ZIZ v posameznih primerih pri omejitvi izvršbe upošteva čas izplačil (npr. vrnitev preveč plačane akontacije dohodnine, ki je bila preveč plačana v več mesecih, ali enkratno plačilo sezonskih delavcev, ki so delali več mesecev). Ne izhaja pa iz dostopne sodne prakse, kot to napačno zatrjuje pritožnik, da so sodišča enkratno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo razdelila na več mesecev.

Drugih dokazov, ki bi potrdili trditve, da je pri izplačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo šlo za prejemke za več preteklih mesecev, pritožnik ni predložil, niti se pritožbeno ni skliceval nanje. Zgolj s plačilnimi listami in odločbo o začasni nezmožnosti za delo pa ni mogoče izkazati, da je pri plačilu odškodnine šlo za prejemek za več mesecev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je predlogu dolžnika za izvzem iz stečajne mase delno ugodilo in iz stečajne mase izvzelo znesek 479,58 EUR.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu stečajnega dolžnika za izvzem odškodnine v znesku 2.129,14 EUR.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v tej zadevi drugič odloča. Ob prvem odločanju (Cst 28/2022) je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za izvzem iz stečajne mase v celoti zavrnilo. Po razveljavitvi prvotnega sklepa je predlogu delno ugodilo in izvzelo 479,58 EUR z obrazložitvijo, da odškodnina za nepremoženjsko škodo (katere izvzem zahteva dolžnik) zaradi telesnih in duševnih bolečin zaradi utrpele delovne nezgode ne spada med prejemke, ki so po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvzeti iz stečajne mase, le-ta spada v stečajno maso in jo ni mogoče v celoti izvzeti iz stečajne mase. Ker pa obravnavani prejemek skupaj z ostalimi prejemki dolžnika spada v stečajno maso v omejenem znesku, ki ga določa tretji odstavek 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 101. členom ZIZ, se to upošteva pri izterjavi denarnega dobroimetja v mesecu nakazila tega prejemka (šesti odstavek 102. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje meni, da je izplačilo odškodnine enkratni prejemek in ne gre za periodično izplačilo, kot je na primer vračilo akontacije dohodnine, pri kateri dolžnik v tekočem mesecu prejme izplačilo za več preteklih mesecev, zaradi česar je predlog dolžnika, da se mu prizna vračilo oziroma izvzem zneska odškodnine za vse mesece, ko je bil na bolniškem staležu, neutemeljen.

6. Na drugi strani pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje napačno menilo, da naj bi odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih in duševnih bolečin zaradi utrpele delovne nezgode pomenilo upoštevanje le pri izterjavi denarnega dobroimetja v mesecu nakazila prejemka, pri čemer se sklicuje na šesti odstavek 102. člena ZIZ, ki določa, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec, pri čemer pa sodišče nepravilno ni upoštevalo celotnega odstavka zakona, ki določa, da če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec (torej za vsak mesec, ko je bil dolžnik v bolniškem staležu). Stečajni dolžnik je odškodnino prejel zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel dne 23. 12. 2020, zaradi posledice teh telesnih poškodb pa je bil stečajni dolžnik v bolniškem staležu vse do vključno 6. 3. 2021. Odškodnina za telesne poškodbe je obračunana na podlagi vrste in časa trajanja utrpelih telesnih poškodb dolžnika in je torej odvisna od časa zdravljenja posamezne poškodbe. Dolžnik je v tem času prejemal nižje prihodke iz naslova plače in nadomestil plače ter dodatka za prehrano in prevoz, kar izhaja iz predloženih plačilnih list. Ker torej izplačana odškodnina v znesku 4.620,00 EUR avgusta 2021 predstavlja izplačilo za več mesecev, in sicer za mesece december 2020, januar 2021, februar 2021 in marec 2021 je stečajni dolžnik upravičen do izvzema odškodnine iz stečajne mase v znesku 2.129,14 EUR (stečajni dolžnik je upravičen do mesečnega zneska 1.490,29 EUR), torej je za mesec december upravičen še do zneska 218,51 EUR (prejeto izplačilo 1.271,78 EUR), za mesec januar 2021 še do zneska 625,44 EUR (prejeto izplačilo 864,85 EUR), za mesec februar 2021 še do zneska 762,88 EUR (prejeto izplačilo 727,41 EUR) in za mesec marec 2021 še do zneska 522,31 EUR (prejeto izplačilo 967,38 EUR). Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Cst 28/2022, Cst 8/2017 in Cst 161/2021. Iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 8/2017 jasno izhaja, da se upošteva mesece, pri katerih je bil stečajni dolžnik prikrajšan zaradi bolniškega staleža zaradi poškodbe in ne, kot je to nepravilno odločilo sodišče prve stopnje, da naj se upošteva le mesec, v katerem je dolžnik prejel znesek odškodnine.

7. Določba šestega odstavka 102. člena ZIZ določa, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa upoštevaje določbo šestega odstavka 102. člena ZIZ v posameznih primerih pri omejitvi izvršbe upošteva čas izplačil (npr. vrnitev preveč plačane akontacije dohodnine, ki je bila preveč plačana v več mesecih, ali enkratno plačilo sezonskih delavcev, ki so delali več mesecev). Ne izhaja pa iz dostopne sodne prakse, kot to napačno zatrjuje pritožnik, da so sodišča enkratno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo razdelila na več mesecev. Pritožnik sicer zatrjuje, da je odškodnina za nepremoženjsko škodo obračunana na podlagi trajanja telesnih poškodb dolžnika in da je v času zdravljenja zaradi bolniškega staleža prejemal nižje dohodke, vendar pa iz predloženega dokazila (elektronska komunikacija med izplačevalcem odškodnine in dolžnikovo pooblaščenko PD 156) ne izhaja, da izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni prejemke, ki nadomeščajo izpadli dohodek zaradi bolniškega staleža. Izhaja le, da je šlo za izplačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Drugih dokazov, ki bi potrdili trditve, da je pri izplačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo šlo za prejemke za več preteklih mesecev, pritožnik ni predložil, niti se pritožbeno ni skliceval nanje. Niti ni zatrjeval, da gre za nepremoženjsko škodo za trajanje telesnih bolečin, za pretrpljeni strah itd., pač pa je trdil le, da gre za trajanje poškodb, kar ni kategorija nepremoženjske škode po Obligacijskem zakoniku. Zgolj s plačilnimi listami in odločbo o začasni nezmožnosti za delo pa ni mogoče izkazati, da je pri plačilu odškodnine šlo za prejemek za več mesecev.

9. Pritožnik se tudi napačno sklicuje na zadevo Cst 8/2017, pri katerih naj bi bil stečajni dolžnik prikrajšan zaradi bolniškega staleža zaradi poškodbe in ne, kot je to nepravilno odločilo sodišče prve stopnje, da naj se upošteva le mesec, v katerem je dolžnik prejel znesek odškodnine. V tej zadevi je šlo za vračilo preveč plačane akontacije dohodnine, kjer pa gre za znesek, ki so ga dolžniku v previsokem znesku odtegovali od vsakomesečne plače ali drugega prejemka. Pri zadevi Cst 161/2021 pa gre za mesečni prejemek najemnine, ki se ga mora dolžniku upoštevati ob omejitvi iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP. Tako zadevi nista primerljivi. V zadevi Cst 28/2022, s katero je bil po pritožnikovi pritožbi razveljavljen prvi sklep sodišča prve stopnje v predmetni zadevi, pa višje sodišče ni zavzelo stališča, ali gre za enkratni ali večmesečni prejemek.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.