High Court dismisses appeal, ruling the Public Fund must sue in local court for contract breach claims.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal, ruling that the Public Fund for Entrepreneurship must file its claim in the local court rather than the commercial court. The Fund argued it was not a commercial entity under the Civil Procedure Act, while the lower court had attempted to transfer the case based on that status. The court determined the dispute arose from a concluded contract regarding COVID-19 equipment funding, establishing a standard civil contractual relationship governed by general civil law rules.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 481. člen 1. odstavek 1.; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 482. člen 2. odstavek.; When a public fund sues for breach of a concluded contract, it does not act as a party under a special law, and the dispute is a standard civil contractual matter subject to the jurisdiction of the local court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje o tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je prejelo v reševanje zadevo tožeče stranke Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo proti toženi stranki A. d. o. o., zaradi plačila 10.917,02 EUR s pripadki po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani ‒ Centralnega oddelka za verodostojno listino opr. št. VL 2646/2022 z dne 23. 2. 2022. S tem sklepom je izvršilno sodišče sklep o izvršbi opr. št. VL 2646/2022 z dne 14. 1. 2022 razveljavilo (1. točka izreka) in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).
2. Okrožno sodišče v Ljubljani je v skladu z določilom prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sprožilo spor o pristojnosti, ker je menilo, da tožeča stranka ni gospodarski subjekt, saj ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Njegova pristojnost ni podana tudi po določbah 483. in 484. člena ZPP po objektivnem kriteriju gospodarskega spora. Prav tako ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona (v smislu drugega odstavka 482. člena ZPP). Tožeča stranka v tem postopku namreč zahteva plačilo neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja, ki ga je toženi stranki izplačala na podlagi sklenjene pogodbe. Gre torej za civilnopravno pogodbeno razmerje, v katerem je pristojno odločati civilno sodišče. 1
3. Predlog je utemeljen.
4. Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
5. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. 2
6. Namen delovanja in dejavnosti tožeče stranke je opredeljen v 7. členu Akta o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Ur. l. RS, št. 4/19, v nadaljevanju: Akt). Sklad je pravna oseba javnega prava, ustanovljena kot javni sklad po zakonu, ki ureja javne sklade (prvi odstavek 2. člena Akta). Sklad je ustanovljen z namenom spodbujanja podjetništva z različnimi oblikami finančnih spodbud, ki jih izvaja v skladu s sprejetimi strateškimi ter razvojnimi dokumenti Vlade Republike Slovenije, ministrstev ali drugih državnih organov s področja spodbujanja podjetništva. Sklad uresničuje zastavljene cilje Republike Slovenije in Evropske unije za podporo inovacij, raziskav in razvoja, podjetništva, rasti in zaposlovanja (prvi odstavek 7. člena Akta).
7. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19, ki je bil toženi stranki izplačan na podlagi pogodbe št. ... z dne 28. 9. 2020 (A2, v nadaljevanju: Pogodba). Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), 3 v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). 4 Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. 5
8. Pristojnost okrožnega sodišča ni utemeljena na podlagi kakšnega drugega kriterija iz drugega odstavka 32. člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti se zato uporabi splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.
9. Ker ima tožena stranka sedež v Ljubljani, je v skladu z 48. členom ZPP za sojenje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1 Enako glej VSL sklep Rg 148/2020, 23. 9. 2020.
2 Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen z Ustanovitvenim aktom Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 112/04, 11/07, 43/08 in 71/09) v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv) in Zakonom o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B).
3 Smiselna uporaba petega odstavka 34.a člena ZPOP-1.
4 Ker gre za javno stvar, se uporablja 4. člen ZUP, v kateri se upravni postopek smiselno uporablja (kolikor procesna pravila niso urejena s posebnim postopkom). V tem primeru je to Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) oziroma določbe njegovega VI. poglavja Postopki dodelitve sredstev za izvajanja razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja, povzeto po Sodbi Upravnega sodišča I U 1199/2011, 6. 6. 2012.
5 Glej tudi VSRS Sklep III R 36/2016, 9. 12. 2016.