Supreme Court allows appeal regarding evidence rejection based on lack of judicial knowledge versus general education.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the applicant's request for leave to appeal, focusing on a specific procedural question. The applicant argued that a lower court improperly rejected evidence by claiming it lacked the necessary knowledge, asserting that visual inspection of sketches and their comparison relied only on general education and life experience. The court determined that the conditions for admitting the appeal were met regarding this specific issue under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: An appeal is admissible if the first-instance court rejected evidence by stating it lacks the necessary knowledge, provided the evidence can be assessed through visual perception and comparison, which constitutes logical reasoning based on general education.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sodišče lahko zavrne presojo posameznega dokaza s pojasnilom, da sodišče nima potrebnega znanja, če za presojo dokaza zadošča zgolj vizualno percepcija skice in medsebojna primerjava dveh skic, kar predstavlja logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče lahko zavrne presojo posameznega dokaza s pojasnilom, da sodišče nima potrebnega znanja, če za presojo dokaza zadošča zgolj vizualno percepcija skice in medsebojna primerjava dveh skic, kar predstavlja logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnici sta od družbe A., d. o. o., pridobili terjatev do dolžnika ter vložili predlog za izvršbo. Temu je sodišče prve stopnje ugodilo in sklep o izvršbi izdalo, dolžnikov ugovor proti njemu pa je s sklepom 10. 6. 2020 zavrnilo. Proti sklepu se je dolžnik pritožil in višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo ter je prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izvršbo zavrnilo ter upnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo v Pogodbi, št. 40207 z dne 12. 7. 2002 in Aneksu k tej pogodbi z dne 22. 9. 2004 treba šteti kot veljaven, tj. perfekten razpolagalni pravni posel, zato je dolžnik v trenutku, ko je v korist družbe A., d. o. o., začela učinkovati zaznamba sklepa o izvršbi na spornih nepremičninah, že imel lastninsko pravico v pričakovanju. Pri tem je izpostavilo, da istovetnost nepremičnin v postopku ni bila vprašljiva. Vrhovno sodišče je sklep višjega sodišča razveljavilo, ker je ugotovilo, da je bila istovetnost nepremičnin prerekana ter naložilo višjemu sodišču, da se opredeli do tega vprašanja preden lahko odloči o perfektnosti razpolagalnega pravnega posla.
2. Pritožbeno sodišče je v ponovljenem postopku zavrnilo pritožbo dolžnika.
3. Zoper takšen sklep vlaga predlog za dopustitev revizije dolžnik. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj:
– Ali sodišče lahko zavrne presojo posameznega dokaza s pojasnilom, da sodišče nima potrebnega znanja, če je za presojo dokaza zadošča zgolj vizualno percepcijo skice in medsebojno primerjavo dveh skic, kar predstavlja logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe?
– Ali lahko sodišče druge stopnje na pritožbeni seji senata prvič presoja listine, če sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka (ustne obravnave)?
– Ali lahko sodišče druge stopnje na pritožbeni seji senata ugotavlja določeno pravno dejstvo, ki še ni bilo predmet ugotavljanja pred sodiščem prve stopnje?
4. Pomembnost vprašanj dolžnik utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.
5. Predlog je delno utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).