Appeal dismissed; court upheld detention in secure ward based on psychiatric expert findings of danger and lack of improvement.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki potrdi.

[JEDRO]

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni naredilo nič narobe, ko se je oprlo na ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, saj samo nima strokovnega znanje, da bi lahko ugotovilo, če bi bilo mogoče zasledovani cilj doseči z milejšim ukrepom. Obrazložitev potrebe po namestitvi pridržane osebe na odprt oddelek socialno varstvenega zavoda je temeljita in prepričljiva ter povsem v zadostni meri pojasni, da vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, (I.) da se A. A. (v nadaljevanju: pridržana oseba) omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in (II.) da se mu zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda X. podaljša za čas enega leta, do 30. 6. 2023.

2. Zoper II. točko sklepa se je pravočasno pritožil odvetnik pridržane osebe, ki predlaga spremembo sklepa tako, da se pridržano osebo namesti na odprti oddelek socialno varstvenega zavoda. Pritožba opozarja, da je treba v konkretnem primeru pretehtati ali bi bilo mogoče zasledovani učinek doseči z milejšim ukrepom, namestitvijo pridržane osebe na odprt oddelek socialno varstvenega zavoda. Po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje tega tehtanja ni opravilo. Obrazložitev odločitve za namestitev pridržane osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne dosega kriterija potrebno visokih standardov za omejevanje ene temeljnih človekovih pravic. Sodišče se tako zgolj sklicuje na izvedeniško mnenje in neke pretekle dogodke, ne navaja pa na podlagi česa je mogoče pričakovati, da bi se ravnanje pridržane osebe iz preteklosti lahko ponovilo in kakorkoli kogarkoli ogrožalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoje za podaljšanje zadržanja, ki so določeni v prvem odstavku 77. člena Zakona o duševnem zdravju 1 (v nadaljevanju: ZDZdr), in za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsebovani v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, je predstavilo sodišče prve stopnje. Tako je sprejem v varovani oddelek je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, 2 v sprejem ne privoli.

5. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje preverilo obstoj vseh teh pogojev in jih tudi ustrezno obrazložilo. Pritožba obstoju in obrazložitvi ostalih pogojev ne nasprotuje, izpostavlja le vprašanje ali vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), česar po prepričanju pritožnika sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo. Že pritožba v zvezi s tem opozarja na 10. točko obrazložitve, v kateri je obrazloženo, da pridržana oseba zaradi ugotovljenih vplivov duševne motnje 3 na njegove kognitivne sposobnosti ne bi bila sposobna sodelovati pri drugih (milejših) oblikah pomoči. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni naredilo nič narobe, ko se je oprlo na ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, saj samo nima strokovnega znanje, da bi lahko ugotovilo, če bi bilo mogoče zasledovani cilj doseči z milejšim ukrepom. Obrazložitev potrebe po namestitvi pridržane osebe na odprt oddelek socialno varstvenega zavoda je temeljita in prepričljiva ter povsem v zadostni meri pojasni, da vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči.

6. Pritožba meni, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo na podlagi česa je mogoče pričakovati, da bi se ravnanje pridržane osebe iz preteklosti lahko ponovilo in kakorkoli kogarkoli ogrožalo. A vendar tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče je namreč povzelo ugotovitve izvedenke, da je iz dosedanjega obnašanja pridržane osebe na odprtem oddelku razvidno, da tam ni mogel ustrezno sodelovati, kljub poskusom strokovnega osebja, da ga vključijo v življenje doma in v aktivnosti. V času bivanja na odprtem oddelku je ogrožal sebe in sostanovalcev (podtaknil je ogenj v sobi) ter bil agresiven, nanašalen in paranoiden do zaposlenih. Končno je pri pridržani osebi prisotna nerealna presoja glede lastnih sposobnosti in tudi do bivanja na odprtem oddelku. Poleg tega je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve pomembno ugotovilo, da pri pridržani osebi ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, ampak le postopno slabšanje že obstoječega kognitivnega upada. To pa še nadalje kaže, da se vse že ugotovljeno in zgoraj povzeto, v prihodnje ne bo izboljšalo, ampak kvečjemu poslabšalo.

7. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku 4 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku 5 in 30. členom ZDZdr).

1 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.

2 Ti pogoji so: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

3 Ugotovljeni sta bili huda in kronična duševna motnja psihoorganskega sindroma ter organska osebnostna motnja, pri kateri je prišlo do propada intelektualnih sposobnosti in sposobnosti razumevanja situacij, presoje, motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja in govornega izražanja, ki se kaže tudi s hudo spremenjeno osebnostjo, motnjami čustvovanja, čustveno nestabilnostjo, agresivnostjo in slabo kontrolo impulzov ter občasno tudi v telesni prizadetosti (hude motnje vida, hoje, posledično pa je prišlo tudi do razvoja epilepsije). Vse to je posledica dolgotrajnega sindroma (ki traja okrog 35 let) odvisnosti od alkohola in pomirjeval, številnih prepovedanih psihoaktivnih substanc, heroina in kokaina.

4 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.

5 Uradni list RS, št. 16/2019.