Appeal dismissed; court upheld rejection of court fee refund where fee was due for withdrawn lawsuit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's refusal to refund court fees. The plaintiff argued for a refund after multiple fee payments and alleged a lack of opportunity to explain their withdrawal, but the court found the fees were legally due because the lawsuit was withdrawn. The court ruled that Article 36 of the Court Fees Act does not cover refunds for fees paid for actions that were legally required, such as withdrawing a claim.
Legislator headnote
AI generated36. člen ZST-1; Refund of court fees is granted only if the fee was paid for an action not performed or for an action not legally required, excluding fees for legally mandated withdrawals.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
V skladu s 36. členom ZST-1 ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za vračilo sodne takse.
2. Zoper ta sklep se tožnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da je sodno takso plačal najmanj petkrat. Zato zahteva, če so bile njegove pritožbe zavržene, da se jih obračuna in takse povrnejo. Sodišče mu tudi ni dalo možnosti razjasnitve njegovega umika, ampak se je lahko o tem izjasnil zgolj v pritožbah zoper sklep o neplačilu sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik ni plačal sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, zato je slednje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožbo umaknil. 2. 10. 2017 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka, ki je pravnomočen. Hkrati mu je na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZST-1 v zvezi s tar. št. 1112 ZST-1 izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 60,00 EUR. Navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje tožnik ne izpodbija.
5. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ima v skladu s 36. členom ZST-1 pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Ker je bil tožnik dolžan plačati sodno takso zaradi umika tožbe, ne gre za noben razlog iz 36. člena ZST-1, ki bi tožnika upravičeval do vračila sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato tožnikovo zahtevo za vračilo sodne takse, ob upoštevanju gornjih ugotovitev, utemeljeno zavrnilo.
6. Iz pritožbenih navedb, da je tožnik sodno takso plačal najmanj petkrat, da zahteva obračun in povračilo sodne takse in da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti razjasnitve njegove umika, ni razvidno kaj pritožnik sploh izpodbija. Sodišče druge stopnje se posledično do takšnih pritožbenih navedb ne more opredeliti. Zgolj glede navedb o zavrženju pritožbe – pri čemer v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer – sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ZST-1 vračila sodne takse tudi v tem primeru ne predvideva.
7. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
8. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).