Appeal dismissed; court bound by prohibition of aggravation and cannot order tax refund to state budget.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi zamudna sodba in sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.

A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno zamudno sodbo in sodbo je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da tožniku v roku 15 dni nerazdelno plačata 2.770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). Sklenilo je, da morata toženca tožniku nerazdelno povrniti 312,34 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (II. točka izreka). V presežku za plačilo nadaljnjih 1.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2019 dalje do plačila, je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep o stroških v II. točki izreka se tožnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi izpostavlja, da je bil v predmetni zadevi oproščen plačila sodne takse, glede plačila odvetniških stroškov, pa mu je bila dana brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 374/2021. Tako je odločitev v izpodbijani točki napačna, saj bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, da sta dolžna toženca povrniti stroške sodne takse in odvetniške stroške v korist proračuna. Predlaga spremembo izpodbijane točke, saj bo sicer oškodovan proračun.

3. Toženca odgovora na pritožbo nista podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena Zakona o sodnih taksah sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks nasprotniku stranke, ki je bila oproščena plačila taks. V skladu s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči so nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca, stroški sodnega postopka in jih mora nasprotna stranka namesto stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

6. Glede na povzeto pravno podlago, tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.

7. A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Kljub temu sodišče druge stopnje dodaja, da ni nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.

8. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbo – potem ko v pritožnikovo korist ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP – zavrnilo in zamudno sodbo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).