Appeals dismissed; court upheld tax fee rulings based on income exceeding double minimum wage threshold.

Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi.

[JEDRO]

Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom P 2080/2018-I z dne 25. 11. 2021 pod zap. št. 62 (list. št. 267 - 269) zavrnilo predlog tretje tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo (točka I. izreka). Odobrilo ji je obročno plačilo sodne takse za pritožbo v višini 3.225,00 EUR v 24-tih zaporednih mesečnih obrokih, in sicer prvega v višini 120,00 EUR in preostalih 23 obrokov po 135,00 EUR mesečno. Navedlo je, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo (točka II. in III. izreka).

2. Z izpodbijanim sklepom P 2080/2018 z dne 25. 11. 2021 pod zap. št. 63 (list. št. 270 - 271) spisa je zavrnilo predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (točka I. izreka) in odločilo, da se ji plačilo navedene takse v višini 3.225,00 EUR odloži za osem mesecev od pravnomočnosti sklepa.

3. Z izpodbijanim sklepom P 2080/2018-I z dne 25. 11. 2021 pod zap. št. 64 spisa (list. št. 273 - 275) je delno oprostilo drugo tožečo stranko plačila sodne takse za pritožbeni postopek, in sicer za znesek 345,00 EUR (točka I. izreka). V presežku (za oprostitev preostalega dela sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 2.880,00 EUR) je njen predlog zavrnilo (točka II. izreka). Odobrilo ji je obročno plačilo sodne takse v višini 2.880,00 EUR v 24-tih zaporednih mesečnih obrokih po 120,00 EUR. Odločilo je, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo (točka III. in IV. izreka).

4. Zoper sklepe vlagajo pritožbe vsi trije tožniki. Vsi uveljavljajo pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sklepa z ugoditvijo predlogom za (popolno) taksno oprostitev.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa izpodbijanih sklepov, pri katerem mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP 1 , ugotavlja, da so sklepi pravilni in niso obremenjeni z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Ker so vse tri odločitve pravilne, bo v nadaljevanju odgovorilo le na odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) 2 .

O pritožbi prve tožnice:

7. Pritožnica sodišču očita napačno ugotovitev dejanskega stanja, češ da je napačno ugotovilo, da je solastnica treh nepremičnin v vrednosti 32.035,50 EUR. Navaja, da je sodišču pred izdajo sklepa pojasnila, da se je v zapuščinskem postopku po materi odpovedala dedovanju in da ni in ne sme biti zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin. Prilaga zemljiškoknjižne izpiske, iz katerih izhaja, da ni lastnica nepremičnin, ki jih je upoštevalo sodišče.

8. Dejansko stanje o premoženjskem stanju pritožnice v času vložitve pritožbe oziroma predloga za taksno oprostitev je pravilno ugotovljeno. Po ugotovitvi, da je po podatkih zemljiške knjige pritožnica lastnica dodatnih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih vrednost po GURS je ocenjena na 181.467,00 EUR, jo je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dne 12. 11. 2011 pozvalo k podaji izjave, ali in kdo navedene nepremičnine še uporablja in ali zaradi lastništva nepremičnin, ki jih nima v posesti, prejema kakršnokoli finančno nadomestilo (najemnino) 3 . Tožnica je odgovorila, da je nepremičnine do 1/4 podedovala po materi in da se jim je takoj odrekla, ter da v zemljiški knjigi ne bi smela biti navedena kot lastnica. Po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o odpovedi dedovanju ni predložila nikakršnih dokazov. Sodišče je 20. 9. 2021 preverilo premoženjsko stanje tožnice v informacijskem sistemu e-ZK, ugotovilo, da je vknjižena kot solastnica do 1/4 pri nepremičnini k.o. ..., stavba 0026, in sicer pri delih stavbe 6, 7 in 8, in po podatkih GURS ocenilo, da vrednost tožničinega solastninskega deleža znaša 32.035,50 EUR.

9. S predloženimi rednimi izpiski iz zemljiške knjige z dne 9. 12. 2021 pritožnica zgornjih ugotovitev sodišča prve stopnje ne omaje. Drži, da zdaj ni več solastnica nepremičnin, ki jih je upoštevalo sodišče. Ni pa resnična njena trditev, da se je odpovedala dedovanju nepremičnin v zapuščinskem postopku po materi. Iz zgodovinskih ZK izpiskov, v katere je vpogledalo pritožbeno sodišče, izhaja, da je tožnica na podlagi sklepa o dedovanju z dne 15. 10. 2020 podedovala 1/4 nepremičnin, ki jih je upoštevalo sodišče, in da jih je odtujila (šele) s prodajno pogodbo z dne 15. 9. 2021, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana 4. 10. 2021. Torej je lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah izgubila šele po podaji predloga za taksno oprostitev (podana 14. 9. 2021). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Relevantno obdobje po 20. členu ZSVarPre 4 je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje trimesečno koledarsko obdobje pred mesecem vložitve vloge. Tako se izkaže, da izpodbijana odločitev temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju o lastninski pravici tožnice na obravnavanih nepremičninah v času podanega predloga za taksno oprostitev. Ker kljub izrecnemu pozivu sodišča tožnica ni dopolila vloge z izjavo o prodaji nepremičnin (in pridobljeni kupnini), ugotovljenih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila v času vložitve predloga solastnica obravnavanih nepremičnin, ne more omajati.

10. Ugotovljene vrednosti premoženja, ki jo je sodišče ocenilo na podlagi uradno pridobljenih podatkov, pritožba ne graja. Bila je višja od 19.304,64 EUR. Zato je pravilna ocena in presoja sodišča, da tožnica ne izpolnjuje zakonskih pogojev za popolno taksno oprostitev. Upoštevaje ugotovljene nizke mesečne dohodke (721,67 EUR), ki ne presegajo dvakratnega minimalnega dohodka (804,36 EUR), je pravilna tudi nadaljnja odločitev o odlogu plačila takse za osem mesecev. S takojšnjim plačilom takse v višini 3.225,00 EUR bi bila lahko občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, vendar ji bo vrednost nepremičnega premoženja lahko omogočila kasnejše plačilo sodne takse v enkratnem znesku z odloženim rokom plačila.

O pritožbi drugega tožnika:

11. Pritožnik navaja, da je glede na ugotovljeno minimalno preseganje dvakratnika minimalnega dohodka oprostitev plačila sodne takse za 345,00 EUR veliko preskromna in premajhna. Odobreni znesek 120,00 EUR za mesečni obrok je preveliko finančno breme in bo ogrozilo, njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine.

12. Drugi tožnik je po pozivu sodišča 5. 11. 2021 podal izjavo, da živi sam v gospodinjstvu. Pritožbene navedbe, da bo s plačilom sodne takse ogroženo preživljanje njegove družine, so glede na tako izjavo neutemeljene.

13. Sodišče je na podlagi uradno dostopnih podatkov ugotovilo, da je tožnik delno upokojen in delno zaposlen. Njegovi ugotovljeni mesečni dohodki znašajo 934,86 EUR. Drugega premoženja nima. Drži, da so njegovi tekoči dohodki le nekoliko višji od ugotovljenega dvakratnika minimalnega dohodka (804,36 EUR). Zato do popolne taksne oprostitve ni upravičen (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj navedeni znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP 5 šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo. Z delno oprostitvijo oziroma znižanjem takse na 2.880,00 EUR in z upoštevanjem najdaljše možne dobe obročnega odplačila (24 mesečnih obrokov) bo pritožniku po plačilu odobrenega obroka po 120,00 EUR sodne takse mesečno ostalo okoli 814,86 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da njegovo preživljanje zaradi obročnega plačila znižane takse ne bo ogroženo.

O pritožbi tretjega tožnika:

14. Pritožnik izpodbija sklep z enakimi razlogi kot drugi tožnik: njegovi dohodki le za malenkost presegajo dvakratnik minimalnega dohodka, mesečni obrok 135,00 EUR bo zanj preveliko finančno breme, ogroženo bo njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine.

15. Tudi za tretjega tožnika iz podatkov spisa izhaja, da je na poziv sodišča izjavil, da živi v gospodinjstvu sam. Torej je sodišče tudi zanj ugotavljalo le njegovo premoženjsko stanje. Ugotovljeni so redni mesečni dohodki v višini 959,66 EUR. Plačilo takse v višini 3.225,00 EUR je odobreno v 24-tih obrokih. Po vsakokratnem plačilu tožniku ostane približno 824,66 EUR. Tudi ta znesek je višji od zneska, ki po zakonski domnevi šteje, da ne ogroža socialnega stanja stranke. Glede na ugotovljene dejanske premoženjske zmožnosti tretjega tožnika in določbe zakona, ki celotne oprostitve plačila sodne takse ne dopuščajo, je odločitev o obročnem plačilu sprejeta ob pravilni uporabi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1.

Sklepno:

16. Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri vseh treh tožnikih pravilno uporabilo materialno pravo 11. člena ZST-1. Ker sklepi tudi niso obremenjeni z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo vse tri pritožbe in potrdilo izpodbijane sklepe (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami.

2 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS št. 37/08 s spremembami.

3 Redna št. 60, listovna št. 264.

4 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.

5 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/01 s spremembami.