Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal regarding property ownership claim structure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for leave to appeal the first-instance judgment. The defendant argued the plaintiff's claim was improperly formed and violated procedural rules regarding property division and legal interest. The court rejected these arguments, finding the conditions for granting leave to appeal were not met under the relevant procedural code.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367. a in 367. c člen: The Supreme Court will not grant leave to appeal if the lower court's decision does not contain a clear basis for the claim or if the procedural requirements for such an appeal are not satisfied.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da na triindvajsetih nepremičninah, navedenih v izreku, znaša delež tožnice do ½ in se dovoli vpis lastninske pravice tožnice na teh nepremičninah do ½. Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo (in sklep) sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je tožničin tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan in da je zato tožba nesklepčna. Zatrjuje tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v primeru, kadar tožnica zatrjuje, da premoženje oziroma nepremičnine spadajo v skupno premoženje tožnice in bivšega zakonca (prednika toženca), pravilno oblikovan tožbeni zahtevek, v katerem tožnica zahteva zgolj ugotovitev svojega deleža na spornih nepremičninah (brez zahtevka po ugotovitvi lastniškega deleža zakonca in brez zahtevka po ugotovitvi, da sporno premoženje spada v skupno premoženje); oziroma ali je v takšnem primeru pravilno oblikovan tožbeni zahtevek, v katerem tožnica zahteva zgolj ugotovitev svojega lastniškega deleža na spornih nepremičninah, brez navedbe na kakšnem temelju oziroma podlagi naj bi sploh pridobila lastniški delež na spornih nepremičninah (četudi gre za originaren način pridobitve); (2) ali je v primeru, kadar iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja zgolj ugotovitev, da ima tožnica na nepremičninah solastninsko pravico, izrek sodbe pravilen oziroma razumljiv, brez da bi iz izreka sodbe izhajala podlaga oziroma temelj, na podlagi katerega je sodišče tožnici priznalo solastninsko pravico na nepremičninah, in ali je takšno sodbo posledično sploh mogoče preizkusiti, ali je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; in (3) ali je v primeru, kadar tožnica zahteva ugotovitev, da ima na premoženju oziroma nepremičninah lastniški delež brez navedbe na kakšni podlagi, ali mora v takem primeru tožnica izkazati pravni interes kot procesno predpostavko in s tem pogoj za dopustnost ugotovitvene tožbe, glede na to, da gre za samostojni ugotovitveni zahtevek.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).