Appeal dismissed because debtor lacks standing to appeal bankruptcy asset sale order.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika ter osebno odgovorni družbenik. Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je le dolžnik stečajnega dolžnika, katerega obveznost je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila njegova prijava terjatve zavržena. Zoper sklep o prodaji se lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer: terjatev, ki jo ima stečajni dolžnik zoper A. A. v višini 19.941,54 eurov s pripadki; terjatev izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I K 000/2017 z dne 06. 11. 2020, odločilo tako: prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, izhodiščna cena se določi v višini 200,00 eurov, varščina se določi v višini 20,00 eurov.

2. Zoper sklep v celoti se je pritožil A. A. V svoji laični pritožbi predvsem graja delo upravitelja, ki da ni opravil osnovnih aktivnosti, ki jih zahteva zakon. Trdi tudi, da upravitelj ni prevzel celotne dokumentacije stečajnega dolžnika in zato ni mogel oziroma ni opravil temeljitega pregleda računovodskih izkazov stečajnega dolžnika ter tudi ni ugotovil dejanskega stanja poslovanja stečajnega dolžnika. Upravitelj tako ni v celoti opravil svojih obveznosti in je prijavil in kasneje na podlagi pravnomočne sodbe I K 000/2017 zahteval uveljavitev terjatve do njega kot stečajnega dolžnika, a je terjatev datirana na 30. 12. 2014, ko je družba nemoteno poslovala tudi preko in po postopku poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 do oklica stečaja v tem postopku. Pritožnik še navaja, da naj pritožbeno sodišče upošteva, da je v teku še postopek pred Upravnim sodiščem I U 1006/2017 glede terjatve FURS, ki je predlagateljica predmetnega stečajnega postopka ter da je glede terjatve, ki je predmet prodaje v izpodbijanem sklepu, podana zahteva za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pri čemer je pričakovati, da bo prišlo do drugačnega rezultata. S preuranjenimi odločitvami in izdajo izpodbijanega sklepa pa bo nastala nepopravljiva škoda in nepotrebni dodatni stroški za proračun države, če bi izdalo določene sklepe in zaključilo stečaj. V zvezi z nepravilnostmi pri delu upravitelja pritožnik kot dolžnik in upnik hkrati od sodišča tudi pričakuje, da upravitelja ponovno opozori in ga pokliče, da izvede ustrezne aktivnosti prevzema in pregleda dokumentacije, da se lahko izvede in zaključi stečajni postopek. Pritožnik je nato višjemu sodišču smiselno predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in sklep o prodaji razveljavi oziroma postopek prodaje prekine za čas do končnih odločitev sodnih postopkov, ki jih omenja v pritožbi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Skladno z določbo prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku 2/3 (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je ena od predpostavk za vsebinsko obravnavanje pritožbe, njena dovoljenost. Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. V postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo zoper sklep vsaka stranka postopka, razen če zakon za posamezen primer določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico do pritožbe le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP).

6. V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika (prvi odstavek 56. člena v zvezi s 57. členom ZFPPIPP) ter osebno odgovorni družbenik (349. člen ZFPPIPP). Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je le dolžnik stečajnega dolžnika, katerega obveznost je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila njegova prijava terjatve (ki jo je podal kot upnik) s sklepom z dne 16. 3. 2022, ki je postal pravnomočen 20. 4. 2022 (p. d. 105), zavržena. Po izrecnih določbah prvega odstavka 344. člena in drugega odstavka 349. člena ZFPPIPP pa se zoper sklep o prodaji lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam.

7. Ker pritožba pritožnika ni dovoljena, jo je višje sodišče kot tako zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).