Appeal dismissed; court fee for appeal against first-instance judgment correctly calculated under tariff item 1121.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik je v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Odmero takse za obravnavano pritožbo tožnika ureja tarifna št. 1121 ZST-1, ki določa uporabo količnika 3,0 v zvezi s 16. členom ZST-1, po katerem se taksa določa glede na vrednost spornega predmeta. Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znašala 10.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje, skladno s Prilogo 1 k ZST-1, ki določa višino taksne obveznosti glede na vrednost spornega predmeta, ter uporabo količnika 3,0, takso za pritožbo tožniku pravilno odmerilo v višini 405,00 EUR in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi pravilno utemeljilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.

2. Zoper takšen sklep je tožnik vložil laično pritožbo. V njej je navedel, da mu je sodišče prve stopnje napačno odmerilo plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki bi morala biti odmerjena po tarifni št. 30010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 33,00 EUR in ne po tarifni št. 1121 ZST-1 v znesku 405,00 EUR, ki se drugače uporablja za tožbene zahtevke s količnikom 3,0, katero je že plačal v obravnavani zadevi kot tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da mu izda plačilni nalog za plačilo sodne takse po tarifni št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kakor je to pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožnik v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (sodbo opr. št. XI Pg 1880/2021-30 z dne 21. 1. 2022). Odmero takse za obravnavano pritožbo tožnika ureja tarifna št. 1121 ZST-1, ki določa uporabo količnika 3,0 v zvezi s 16. členom ZST-1, po katerem se taksa določa glede na vrednost spornega predmeta. Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znašala 10.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje, skladno s Prilogo 1 k ZST-1, ki določa višino taksne obveznosti glede na vrednost spornega predmeta, ter uporabo količnika 3,0, takso za pritožbo tožniku pravilno odmerilo v višini 405,00 EUR in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi pravilno utemeljilo.

5. Ne držijo pritožbene navedbe tožnika, da je v obravnavani zadevi že poravnal sodno takso po tarifni št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0, ki se uporablja za tožbene zahtevke. Tožnik je ob vložitvi tožbe poravnal sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni št. 1111 ZST-1 s količnikom 3,0 in ne po tarifni št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0, ki se nanaša na postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Neutemeljene so tudi navedbe tožnika o tem, da bi taksa za pritožbo morala biti odmerjena po tarifni št. 30010 ZST-1, saj slednja ureja taksno obveznost za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Kakor je to v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je obravnavana pritožba (zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari) taksirana posebej v tarifni št. 1121 ZST-1 in se torej tarifna št. 30010 ZST-1 ne uporabi.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).