Court upholds involuntary psychiatric detention under ZDZdr Art. 39 due to mental illness and lack of capacity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a lower court's order to detain the appellant on a special ward for psychiatric treatment. The appellant argued she was not a danger to herself, citing her history of climbing and her refusal of medication, while the court found her diagnosis of schizophrenia-affective disorder in manic phase with psychotic symptoms. The court ruled that all conditions for involuntary detention under Article 39 of the Mental Health Act were met because her refusal of treatment stemmed from her mental illness and inability to understand her condition, rather than a conscious and reasonable decision.
Legislator headnote
AI generated39. člen ZDZdr; 2. točka 365. člen ZPP: Involuntary detention on a special ward is lawful when mental illness causes inability to understand one's condition and refusal of treatment, provided the person is not acting consciously and reasonably.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V izpodbijanem sklepu je sodišče odločilo, da se nasprotna udeleženka A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnice ... do 30. 9. 2021.
2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka. V obrazložitvi navaja, da svojega življenja ni ogrožala s plezanjem na skalo. To počne pogosto. Ko občuduje naravo, se umiri. Tam je bila večkrat, tudi s taborniki. Ker se je struga reke Kokre spremenila, je bila pot s skale kritičnega dne res nekoliko težja, zato ji je mati pokazala najlažjo pot, ki pa bi jo našla tudi sama. Ni res, da je omenjala prijatelja režiserja, prav tako ni res, da je odklonila zdravila in da je brez uvida v svoje težave. Tudi s postavljeno diagnozo se ne strinja, zato pričakuje, da bo v enem do dveh dneh izpuščena iz Psihiatrične bolnišnice v ...
3. Pritožba ni utemeljena.
4. 27-letna A. A. je bila, kot sledi iz listinske dokumentacije v spisu, tretjič sprejeta v Psihiatrično bolnico ..., na oddelek pod posebnim nadzorom bolnišnice, brez privolitve, zaradi poslabšanja bipolarne afektivne motnje v fazi manije s psihotičnimi znaki. Pripeljala jo je mati, ker že nekaj dni ni spala. Na sprehodu po kanjonu Kokra je splezala na skalo, od koder ji je morala pomagati mati. A. A. je zaslišana povedala, da spet snema film, da je režiser njen prijatelj in da zdravil ne jemlje.
5. Izvedenka je izpostavila, da kljub temu, da so A. A. ob sprejemu kot diagnozo postavili bipolarno afektivno motnjo, ugotavlja poslabšanje shizoafektivne motnje v manični fazi s psihotičnimi znaki vplivanja na misli, vodenja na daljavo, bolnim mišljenjem in verjetno halucinatornim doživljanjem z blodnjavo razlago in veličanskimi blodnjami. Zaradi tega sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili v kombinaciji, kar je glede na njeno trenutno psihično stanje mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnice.
6. Shizoafektivna motnja je trajna duševna bolezen, ki potrebuje zdravljenje z zdravili. Znaki, ki so prisotni, se brez zdravljenja ne bi polegli in bi se še poglabljali. Ob takšnem stanju bi ponovno ogrožala svoje življenje. Tako kot je pred sprejemom v bolnišnico pod vplivom maničnega razmišljanja precenila položaj in se izpostavila življenjsko nevarni situaciji, ko je splezala na skalo, s katere se je zelo težko vrnila. V stanju manične privzdignjenosti namreč meni, da zmore vse.
7. Vsak izbruh akutne psihoze povzroča propadanje možganskih celic in s tem dodatne spremembe v osebnosti in kognitivne spremembe, ki ostanejo trajne, če se oseba ne zdravi. V trenutnem psihičnem stanju zato milejša oblika zdravljenja ne pride v poštev, saj pri zdravljenju ni sposobna sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinila. Slednje nedvomno izkazuje hujše ogrožanje svojega zdravja, lahko celo življenja, kar je eden od kumulativnih pogojev za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
8. Stik z realnostjo je hudo moten zaradi opisane shizoafektivne motnje v manični fazi. Zato ob upoštevanju lastnega psihofizičnega stanja ni sposobna ustrezno načrtovati svojega vedenja skladno z realno situacijo, v kateri se nahaja.
9. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da bi, prepuščena sama sebi, huje ogrozila svoje zdravje. Kot sledi iz pritožbenih navedb je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju z zdravili nekritična in kot sledi iz mnenja sodne izvedenke je izvajanje terapije mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.