Administrative court dismisses asylum appeal as time-barred due to late filing after service date.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Že iz tožbenih navedb je razvidno, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 22. 6. 2021, enako izhaja tudi iz vročilnice v upravnem spisu. To pomeni, da se je 15-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 7. 7. 2021 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu). Sodišče ugotavlja, da je bila obravnavana tožba oddana priporočeno na pošti 12. 7. 2021. Glede na navedeno je tožnik tožbo vložil prepozno, tj. po poteku 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 70. člena ZMZ-1.

Vsa relevantna dejstva za ugotovitev pravočasnosti tožbe v obravnavani zadevi izhajajo že iz samih tožbenih navedb, zato bi se tožnik, ki ga zastopa odvetnik, moral zavedati, da je njegova tožba prepozna. Sodišče predhodno tožnika s temi ugotovitvami tudi ni bilo dolžno seznanjati, saj ne gre za to, da bi sodišče določena dejstva, ki so pomembna za presojo pravočasnosti tožbe, ugotovilo šele na podlagi odgovora na tožbo oziroma bi bila ta v nasprotju z izrecnimi tožbenimi navedbami, poleg tega pa je tožnika na navedeno pomanjkljivost opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito na podlagi tretje alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1).

2. Tožnik je zoper odločbo dne 12. 7. 2021 priporočeno po pošti vložil tožbo. V tožbi je izrecno navedel, da je bila izpodbijana odločba pooblaščencu vročena 22. 6. 2021. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni, podrejeno podrejeno pa, da odpravi in ugodi tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito ter mu povrne stroške postopka.

3. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise zadeve ter odgovor na tožbo, v katerem je predlagala, da sodišče predmetno tožbo kot prepozno zavrže, podrejeno pa, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba je prepozna.

5. Tožena stranka je izpodbijano odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito izdala v rednem postopku na podlagi tretje alineje prvega dostavka 49. člena ZMZ-1, kar med strankama ni sporno. Po prvem odstavku 70. člena ZMZ-1 je treba tožbo zoper odločbo, izdano v rednem postopku, vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe. Tako se je glasil tudi pravni pouk v izpodbijani določbi.

6. Že iz tožbenih navedb je razvidno, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 22. 6. 2021, enako izhaja tudi iz vročilnice v upravnem spisu. To pomeni, da se je 15-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 7. 7. 2021 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče ugotavlja, da je bila obravnavana tožba oddana priporočeno na pošti 12. 7. 2021. Glede na navedeno je tožnik tožbo vložil prepozno, tj. po poteku 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 70. člena ZMZ-1.

7. Vsa relevantna dejstva za ugotovitev pravočasnosti tožbe v obravnavani zadevi izhajajo že iz samih tožbenih navedb, zato bi se tožnik, ki ga zastopa odvetnik, moral zavedati, da je njegova tožba prepozna. 1 Sodišče predhodno tožnika s temi ugotovitvami tudi ni bilo dolžno seznanjati, saj ne gre za to, da bi sodišče določena dejstva, ki so pomembna za presojo pravočasnosti tožbe, ugotovilo šele na podlagi odgovora na tožbo 2 oziroma bi bila ta v nasprotju z izrecnimi tožbenimi navedbami 3 , poleg tega pa je tožnika na navedeno pomanjkljivost opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. 4

8. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom kot prepozno zavreči.

9. Pri presoji pravočasnosti tožbe je sodišče upoštevalo tudi stališče Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 211/2011, da je vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku (v upravnem sporu), za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (9. točka obrazložitve). V tožbi tožnik namreč zatrjuje, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Glede na zatrjevano je sodišče preverilo obstoj relevantne okoliščine in ugotovilo, da je tožnik 22. 6. 2021 res vložil vlogo za brezplačno pravno pomoč, ni pa upravičen do brezplačne pravne pomoči za obravnavano zadevo, saj Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izrecno izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči po ZBPP v primeru, ko poseben zakon določa pravico do brezplačne pravne pomoči (3. člen ZBPP). V tovrstnih zadevah namreč pravico do pravne pomoči v postopkih pred Vrhovnim in Upravnim sodiščem, ki potekajo po določbah ZMZ-1, izvajajo svetovalci za begunce, ki so na podlagi ZMKZ-1 tudi financirani.

10. Odločitev o zavrnitvi stroškovnih zahtevkov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Sodišče je odločilo po sodniku poročevalcu na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v povezavi s 3. točko 46. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.

1 V sklepu I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019 je vrhovno sodišče presodilo: "Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze (12. točka obrazložitve)." Enako stališče je sprejelo tudi v sklepu I Up 194/2019 z dne 29. 1. 2020.

2 V sklepu I Up 204/2018 z dne 9. 10. 2019 je Vrhovno sodišče pudarilo, da mora imeti stranka možnost, da se izjavi glede navedb nasprotne stranke, ki so pomembna za odločitev sodišča (11. točka obrazložitve).

3 Vrhovno sodišče je v zadevi I Up 127/2019 z dne 5. 2. 2020 sprejelo stališče, da je treba stranko v okviru materialnega procesnega vodstva seznaniti z nasprotujočimi podatki in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze (11. točka obrazložitve).

4 Iz presoje Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 35/2012 je razvidno, da materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka (11.točka obrazložitve).