Appeal dismissed; court appoints conflict guardians for siblings due to conflicting parental interests and child protection needs.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se mladoletnemu A. A. za potrebe tega postopka postavi kolizijska skrbnica, odvetnica B. B. (1. točka sklepa), da se mladoletnemu C. C. za potrebe tega postopka postavi kolizijska skrbnica, odvetnica Č. Č. (2. točka sklepa), da se sredstva za plačilo stroškov postavljenih kolizijskih skrbnic namenijo iz predujma, ki ga založi predlagatelj (3. točka sklepa) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (4. točka sklepa).

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da sta D. D. brata A. A. (17 let) in C. C. (15 let) v skladu z 21. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) materialna udeleženca v postopku, saj sta s D. D. navezala stike po tem, ko je bil slednji staršema začasno odvzet in nameščen v krizni center. A. A. in C. C. imata v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZNP-1 možnost samostojnega sodelovanja v tem postopku. Pravico do samostojnega sodelovanja v postopku bosta v tem postopku lahko udejanila po pozivu sodišča, do takrat pa ju v tem postopku zastopa zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da mu je znano dejansko stanje iz razveznega postopka ter postopka, ki je potekal po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in sicer, da A. A. in C. C. živita z očetom in stike z mamo zavračata. Sodišče prve stopnje je zato za zakonitega zastopnika štelo njunega očeta (2. odstavek 145. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Ocenilo je, da so si interesi A. A. in C. C. v nasprotju z interesi očeta (zaradi odtujevanja od matere). Kolizijski skrbnici je postavilo za čas, dokler A. A. in C. C. po pozivu sodišča v tem postopku ne bosta izjavila, da bosta samostojno opravljala procesna dejanja in s tem postala formalna udeleženca postopka.

Povzetek pritožbenih navedb

2. Pritožnik navaja, da A. A. in C. C. nista stranki tega postopka. Meni, da bi bilo treba za situacijo, ko otroka kot dodatni stranki vstopata v postopek, uporabiti 199. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta določba ne daje procesne možnosti, da bi sodišče samo „raztegnilo“ polje strank še na tretje osebe, četudi gre za sorodnike. Nadalje pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje ni pozvalo obeh otrok, da se vključita v postopek, siceršnjim strankam postopka pa tudi ni dalo možnosti, da bi se izjasnili glede udeležbe obeh otrok nasprotnih udeležencev v postopku. Ni nepomembno, da sta otroka še mladoletna in bi v postopku lahko sodelovala le na podlagi lastne želje, ne pa po „sodni določitvi“. Pritožnik opozarja, da postopek teče zaradi odvzema D. D. staršema. Zato starejša otroka v postopku nimata procesne ali druge vloge in glede odvzema D. D. ne moreta priti v kolizijo z interesi in koristmi staršev. Oba starša se namreč borita, da bi D. D. vrnili v družino. Sklep razlaga le domnevno kolizijo med interesi nasprotnega udeleženca in dveh starejših sinov, pri čemer predmetni postopek ni tisti, v katerem bi bilo to mogoče ugotavljati. Navedeno razmerje bi bilo treba urejati v postopku razveze III N 165/2021, na kar je nasprotni udeleženec že večkrat opozoril. Ker A. A. in C. C. še nista zaupana v varstvo in vzgojo nobenemu od nasprotnih udeležencev, se ne more uporabiti drugi odstavek 269. člena DZ. Pritožnik še navaja, da če je sodišče prve stopnje postavilo kolizijski skrbnici A. A. in C. C., bi kolizijskega skrbnika moralo postaviti tudi D. D. Nepravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da pritožba ne zadrži izvršitve.

Presoja utemeljenosti pritožbe

Pritožba ni utemeljena.

3. V obravnavani zadevi je predlagatelj v spis, ki se sicer vodi zaradi odvzema D. D. staršema in njegove namestitve v zavod, vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče A. A. in C. C. prepove stike s D. D. Drži pritožbena navedba pritožnika, da A. A. in C. C. nista udeleženca postopka, ki teče zaradi odvzema D. D. staršema in namestitve v zavod. Nedvomno pa sta A. A. in C. C. udeleženca postopka, v katerem bo sodišče odločalo o prepovedi stikov med njima in D. D., in sicer ne glede na to, ali bo sodišče postopek glede prepovedi stikov vodilo v tem spisu, razveznem spisu ali samostojno.

4. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Navedeno se odraža tudi v določbi četrtega odstavka 7. člena DZ, ki določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 269. člena DZ namreč imenuje kolizijskega skrbnika otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. V skladu s petim odstavkom 45. člena ZPN-1 pa sodišče, če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, otroku postavi kolizijskega skrbnika.

5. Glede na zgoraj navedeno o nujnosti (takojšnjega) zavarovanja koristi otrok je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve (drugi odstavek 52. člena v povezavi s 6. členom ZNP-1).

6. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.