Appeal dismissed; mere request for hearing does not constitute a request for oral trial in small value disputes.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Zgolj predlog z zaslišanjem (stranke ali priče) se ne šteje kot zahteva (predlog) za opravo naroka (primerjaj VSL II Cp 835/2018 z dne 22. 8. 2018).

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sodbo z dne 23. 8. 2021 je sodišče prve stopnje:

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici plačati 555,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku konkretno opredeljenih zneskov, ter zavrnilo, kar je slednja zahtevala več, in sicer plačilo zneska 361,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku konkretno opredeljenih zneskov (I. točka izreka),

- odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi, sodišču prve stopnje pa naloži, da izvede narok. Kratena naj bi ji bila ustavna pravica do naroka, katerega izvedbo je zahtevala oziroma še vedno zahteva. Iz računov zavarovalnice A., ki jih je predložila tožnica, tudi ni razvidno, za kateri objekt gre in kaj naj bi bilo zaračunano.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP 1 ). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko 2 odločba, s katero je končan spor v postopkih v sporih majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožničin očitek, da ji je bila kratena ustavna pravica do naroka (katerega izvedbo naj bi zahtevala, a ga sodišče ni izvedlo), ne drži. Toženka namreč izvedbe naroka ni (ustrezno) zahtevala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je predlagala »zgolj« svoje zaslišanje (in zaslišanje zakonitega zastopnika nasprotne stranke), v zvezi s čimer pa ji je že sodišče prve stopnje (v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) pravilno pojasnilo, da »zgolj« predlog z zaslišanjem (stranke ali priče) ne šteje kot zahteva (predlog) za opravo naroka (primerjaj npr. odločitev tukajšnjega sodišča II Cp 835/2018 z dne 22. 8. 2018). Toženka je izvedbo naroka resda (ustrezno) zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 27. 6. 2021 (ki jo je sodišču prve stopnje priporočeno poslala naslednjega dne), a je bila ta, kot je to v 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnilo sodišče prve stopnje (tem ugotovitvam/zaključkom pritožba ne oporeka), vložena po preteku za to (v zakonu) predvidenega (8-dnevnega) roka, zaradi česar je v skladu s 453. členom ZPP ni bilo moč upoštevati. Na drugi strani je njen pritožbeni pomislek (ugovor), da iz računov zavarovalnice A., ki jih je predložila tožnica, ni razvidno, za kateri objekt gre in kaj naj bi bilo zaračunano, pritožbeno nov (prvi odstavek 337. člena ZPP) in (že) zato neupošteven.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

2 Na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo.