Supreme Court dismisses appeal against a correction ruling due to lack of legal interest as the original ruling is void.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica, ki zahteva odpravo popravnega sklepa, ki ne učinkuje več, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila njena pritožba zoper popravni sklep zavržena kot nedovoljena. V obravnavanem primeru pravni učinki, ki jih popravnemu sklepu pripisuje pritožnica, v vsakem primeru ne obstojijo več. Pritožnica si torej tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je na podlagi 82. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo pritožbo toženke zoper popravni sklep istega sodišča I U 1446/2021-11 z dne 14. 10. 2021.

2. Toženka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper izdani sklep vložila pritožbo. V njej zatrjuje, da je Upravno sodišče z izdanim popravnim sklepom vsebinsko poseglo v lastno odločitev in gre torej v obravnavani zadevi dejansko za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. V primeru, da pritožba zoper tak popravni sklep ne bi bila dovoljena, bi to pomenilo poseg v pritožničine pravice iz 23. in 25. člena Ustave RS. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dodatno naj razveljavi tudi popravni sklep Upravnega sodišča I U 1446/2021-7 z dne 14. 10. 2021.

3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

K I. točki izreka

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi je pritožnica zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 1446/2021-7 z dne 1. 10. 2021 v zvezi s katerima je bil izdan izpodbijani popravni sklep, vložila tudi predlog za dopustitev revizije. O temu predlogu je Vrhovno sodišče že odločilo in revizijo dopustilo s sklepom X DoR 261/2021-3 z dne 9. 2. 2022 zaradi pravnega vprašanja, ali so v primeru, ko sklep, zoper katerega tožnik vloži tožbo v upravnem sporu, še ni bil vročen tožniku, upoštevaje določbe Zakona o upravnem sporu, izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo tožbe in odločanje o tožbi. Nadalje je Vrhovno sodišče odločilo tudi o utemeljenosti vložene revizije in ji s sodbo X Ips 15/2022 z dne 13. 7. 2022 ugodilo ter sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 1446/2021-7 z dne 1. 10. 2021 v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. To pa pomeni, da je bil del izreka, ki ga je izpodbijani popravni sklep popravljal, razveljavljen in ne obstoji več. Posledično je izpodbijani popravni sklep v celoti izgubil svojo pravno moč in ne učinkuje več.

6. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve pritožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku. 1 Pravni interes mora obstajati ob odločanju o pritožbi. Tudi če je ta obstajal ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe, pa je kasneje odpadel, kot je to primer v obravnavani zadevi, je treba pritožbo zavreči. 2

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica, ki zahteva odpravo popravnega sklepa, ki ne učinkuje več, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila njena pritožba zoper popravni sklep zavržena kot nedovoljena. V obravnavanem primeru pravni učinki, ki jih popravnemu sklepu pripisuje pritožnica, v vsakem primeru ne obstojijo več. Pritožnica si torej tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.

8. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

1 Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017.

2 dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, str. 509.