Appeal dismissed; court rejected late new facts and upheld first-instance fee waiver decision.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnica pa niti ne trdi, da trditev o dejstvih, ki jih navaja v pritožbi, ni mogla podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog plačila le-te in zakaj ne. Zato pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za (delno) oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo (I. točka izreka). Podrednemu predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse je ugodilo in ji plačilo sodne takse za pritožbeni postopek odložilo za šest mesecev, in sicer do 16. 5. 2022 (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da ji plačilo sodne takse za pritožbeni postopek odloži vsaj za dvanajst mesecev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je iz vpogleda v podatke bilance stanja na dan 31. 12. 2019 ugotovilo, da je imela tožeča stranka na ta dan kratkoročna sredstva v višini 39.068,09 EUR in sicer 1.667,01 EUR kratkoročnih posojil, 36.941,07 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev, ter da je imela 5.494,51 EUR prenesenega čistega dobička ter čisti dobiček v višini 560,11 EUR. Na podlagi navedenega je zaključilo, da predlagateljica ima premoženje, ki ji omogoča plačilo sodne takse v celotni višini in v enkratnem znesku, ne da bi bila zaradi tega ogrožena njena dejavnost, le da te sodne takse samo trenutno oziroma v petnajstdnevnem roku ne more plačati. Navedlo je, da gre za podatke na dan 31. 12. 2019, vendar pa predlagateljica ni podala nobenih navedb in dokazil o tem, da so se ti podatki do sedaj tako bistveno spremenili, da bi narekovali drugačen zaključek. Glede na to, da unovčenje premoženja, tudi izterjava kratkoročnih terjatev, zahteva določen čas, ki je ponavadi daljši od petnajst dni, predlagateljica pa ima blokiran račun, je sodišče ugotovilo, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma v petnajstdnevnem roku za njeno plačilo. In ker sredstva predlagateljice več kot zadostujejo za plačilo sodne takse, je ocenilo, da odlog plačila sodne takse zadostuje za to, da bo predlagateljica odpravila ovire, zaradi katerih sodne takse trenutno ne more plačati. Zato je predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse ugodilo in ji odložilo plačilo te za šest mesecev, to je do 16. 5. 2022. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pa je zavrnilo.

5. Pritožnica ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega stanja. Trdi le, da iz finančnih podatkov za leto 2019 izhaja, da je imela na dan 31. 12. 2019 kratkoročne poslovne terjatve v znesku 36.941,07 EUR, da pa bi bilo treba upoštevati, da navedeni znesek v bistvu predstavlja terjatev, ki jo ima do družbe A. d. d., s katero je v sodnem postopku pred naslovnim sodiščem, ki teče pod opr. št. III Pg 2375/2019. Iz zapisnika o glavni obravnavi v navedeni zadevi z dne 7. 12. 2021 naj bi izhajalo, da je sodišče zadevo zaključilo in bo sodbo izdalo v kratkem. Ob upoštevanju povprečnih rokov, ki tečejo za izdajo sodbe, odločbo o eventualnih pravnih sredstvih ter izvršilni postopek, tožeča stranka predvideva, da je odlog šestih mesecev prekratek, da bi lahko pridobila navedena sredstva, iz katerih bi lahko plačala sodno takso.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka šele v pritožbi trdi, kaj predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve v znesku 36.941,07 EUR, kar je prepozno. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti, v danem primeru do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog plačila le-te (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Pritožnica pa niti ne trdi, da trditev o dejstvih, ki jih navaja v pritožbi, ni mogla podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog plačila le-te in zakaj ne. Zato pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati.

7. Iz enakih razlogov ne more upoštevati predloga pritožnice, naj se ji plačilo takse odloži vsaj za dvanajst mesecev, saj se tudi te navezujejo na njene trditve v zvezi s tem, kaj predstavljajo njene kratkoročne poslovne terjatve v znesku 36.941,07 EUR.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).