Appeal dismissed; sale of debtor's assets permitted after bankruptcy proceeding becomes legally binding.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor stečajnega dolžnika z dne 22. 3. 2022 zoper sklep o prodaji - prvi z dne 7. 3. 2022.

2. Stečajni dolžnik vlaga zoper navedeni sklep pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter prekine prodajo premoženja stečajnega dolžnika do pravnomočnosti končnega seznama preizkušenih terjatev.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - prvi, s katerim je dovolilo prodajo premoženja stečajnega dolžnika - 1277 enot premoženja v podskladu S. Pojasnilo je, da iz določbe drugega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da prodaja premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka. V tem primeru je sklep o začetku postopka osebnega stečaja postal pravnomočen dne 25. 1. 2022 (sklep Okrožnega sodišča v Kranju o začetku postopka osebnega stečaja opr. št. St 0000/2020 z dne ... 9. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 31/2022 z dne 25. 1. 2022. V konkretni zadevi zato ni ovire za izdajo izpodbijanega sklepa o prodaji, ki je bil izdan dne 7. 3. 2022, to je potem, ko je sklep o začetku stečajnega postopka že postal pravnomočen.

6. Stečajni dolžnik v pritožbi navaja, da se dolgovi stečajnega dolžnika zmanjšujejo, kar je razvidno iz procesnih razpolaganj upnikov. Preuranjena prodaja premoženja stečajnega dolžnika bi lahko imela za posledico nepopravljivo škodo, če bi se izkazalo, da bi dolgovi stečajnega dolžnika v vmesnem obdobju prenehali. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da odloži prodajo najmanj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev, ko bo bolj jasno, koliko znašajo dolgovi stečajnega dolžnika.

7. Prodaje nobenega premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno (drugi odstavek 330. člena ZFPPIPP). Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je zato mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava je zato neutemeljen.

8. Stečajni dolžnik se sklicuje na zatrjevano nepopravljivo škodo, ki bi mu nastala, če bi se izkazalo, da bi dolgovi stečajnega dolžnika v vmesnem obdobju prenehali, vendar pa ostanejo te pritožbene navedbe na pavšalni ravni. Iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev v postopku osebnega stečaja z dne 31. 5. 2022, ki je v spisu, je razvidno, da je bilo zoper stečajnega dolžnika prijavljenih za 475.889,92 EUR terjatev skupaj z obrestmi in stroški. Iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev je tudi razvidno, da je stečajni upravitelj priznal terjatve v višini 405.153,00 EUR ter da je stečajni dolžnik prerekal terjatve v skupnem znesku 336.192,12 EUR. Prav tako je iz listin v spis kot tudi iz navedenega dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev razvidno, da so nekateri upniki (RTV, Telekom in Občine) umaknili prijavo terjatev, kar je bilo vse že upoštevano v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev, saj navedene terjatve niso bile upoštevane kot priznane terjatve (zato niso del zneska 405.153,00 EUR). Tako se izkaže, da sicer drži dolžnikova pritožbena navedba, da so se dolgovi stečajnega dolžnika zmanjšali za zneske, dolgovane tem trem upnikom, vendar pa gre za manjši znesek (približno 700,00 EUR) v primerjavi s skupnim zneskom prijavljenih terjatev. Da bi dolgovi stečajnega dolžnika v vmesnem obdobju lahko prenehali, torej ni z ničemer izkazano. Prav tako stečajni dolžnik ni pojasnil trditve glede nepopravljive škode, ki bi mu lahko nastala zaradi prodaje premoženja.

9. Pritožbeno sodišče v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev nadalje zgolj pojasnjuje, da sodišče s sklepom o preizkusu terjatev, katerega del je končni seznam preizkušenih terjatev odloči zgolj o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane kot tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (drugi odstavek 69. člena ZFPPIPP). To pa ne pomeni, da sodišče s sklepom o preizkusu terjatev že tudi odloči o obstoju prerekanih terjatev. Sodišče v stečajnem postopku ne opravlja preizkusa razlogov prerekanja, zato se o obstoju prerekanih terjatev odloča v nadaljnjih pravdnih postopkih. Zato se izkaže kot zmotna tudi pritožnikova navedba, da bo iz končnega seznama preizkušenih terjatev bolj jasno, koliko znašajo dolgovi stečajnega dolžnika, saj je to predmet nadaljnjih pravdnih postopkov. Vendar pa upniki, preden niso pravnomočno končani ti postopki, ne morejo biti poplačani (primerjaj 362. člen ZFPPIPP).

10. Uveljavljana pritožbena razloga torej nista utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).