Appeal dismissed; parties to out-of-court settlement must prove agreement on costs to deviate from statutory rules.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek in tožeči stranki naložilo, da mora v 15 dneh povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 898,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Tožeča stranka se zoper sklep v stroškovnem delu izreka pravočasno pritožuje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil postopka ter predlaga, da sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu razveljavi in stroškov toženi stranki ne odmeri oziroma izda sklep, da vsaka stranka nosi svoje stroške, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo, ker tožeča stranka dolžne sodne takse ni doplačala v roku, ki ga je v nalogu določilo sodišče (tretji odstavek 105.a člena ZPP in tretji odstavek 188.a člena ZPP). Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da odločitev o pravdnih stroških temelji na prvem odstavku 158. člena ZPP.

6. ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

7. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ni doplačala sodne takse za tožbo, ker se je s toženo stranko dne 6. 12. 2021 dogovorila za poravnavo. Podpisani osnutek dogovora glede ureditve medsebojnih razmerij (priloga A2) prilaga pritožbi in navaja, da je kot realizacijo tega osnutka dogovora v postopku I 1804/2021 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer prav tako teče spor med pravdnima strankama, sicer na drugem temelju, vendar zaradi celotne razrešitve razmerij med strankama, predlagala, da okrajno sodišče razpiše narok za sodno poravnavo, s čimer se je tožena stranka strinjala (prim. predlog za razpis naroka z dne 15. 12. 2021, urgenca z dne 13. 11. 2022 in soglasje tožene stranke z dne 3. 1. 2022, priloge A3-A5). Predmet dogovora je bil, da se tudi terjatev, ki je predmet te pravde, priznava kot nesporna in se uredi njeno plačilo, zato je konkretna pravda postala nepotrebna. Tožena stranka se je strinjala, da ne bo zahtevala plačila pravdnih stroškov.

8. Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla. Iz predloženega osnutka dogovora z dne 6. 12. 2021 je sicer razvidno, da ima tožena stranka do tožeče stranke obveznosti iz naslova že izdanih neporavnanih računov za gradbena dela, in sicer obveznosti iz naslova že prodanih stanovanj v skupnem znesku 166.596,41 EUR, kot je tudi vrednost spora v tej zadevi, vendar pa so slednje povezane z obveznostmi tožeče stranke do tožene stranke iz naslova dogovorjenih gradbenih del, ki so specificirane v zadnjem oziroma prvem odstavku druge oziroma tretje strani cit. dogovora. Čeprav osnutek dogovora vsebuje izjavo strank, da po izpolnitvi vseh (številnih) obveznosti (ene in druge stranke), navedenih v osnutku, nima nobena stranka nikakršnih terjatev do druge stranke in so njuna razmerja urejena, iz cit. osnutka ni razvidno, da bi se stranki karkoli izrecno dogovorili glede pravdnih stroškov v predmetni zadevi, niti ni spor kakorkoli identificiran. Glede na to, da tožena stranka na pritožbo ni odgovorila in tako ni priznala navedb tožeče stranke, ni mogoč drugačen zaključek, kot da so ostale trditve tožeče stranke glede dogovora o pravdnih stroških nedokazane.

9. Pritožbeno sodišče še pripominja, da lahko tožeča stranka ne glede na navedeno pravdne stroške vključi v sodno poravnavo, katere sklenitev napoveduje v pritožbi.

10. Ker niso podani niti izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).