Appeal dismissed; court held first instance correctly verified creditor's standing post-enforcement order despite missing signature on transfer document.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prvenstveno je neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje glede na fazo postopka - po izdaji sklepa o izvršbi, ne bi smelo več presojati obstoja izkazanosti upnikove legitimacije za vložitev predloga za izvršbo skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ. Drži sicer, da bi moralo na to predpostavko paziti že pred izdajo sklepa o izvršbi, vendar ima možnost, če izvršilno sodišče to spregleda, dolžnik ugovarjati, da v postopku ni izkazano, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla na novega upnika (ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Zaradi izostanka overitve podpisa na predloženem Sporazumu o potrditvi prenosa terjatve namreč predloga za izvršbo ni šteti za pomanjkljivo vlogo v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP. Obvezna vsebina predloga za izvršbo je določena v 40. členu ZIZ, dodatno pa prvi odstavek 24. člena ZIZ zahteva še določno označbo listine, s katero lahko upnik dokaže prenos terjatve nanj. Tem zahtevam je tudi konkretni izvršilni predlog zadostil zaradi česar je ta vloga popolna in sposobna za obravnavanje - njegova vsebinska obravnava pa je pokazala, da upnik ni z ustrezno listino izkazal prenosa terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se ugovoru dolžnika z dne 30. 9. 2020 ugodi, sklep o izvršbi opr. št. I 335/2020 z dne 18. 9. 2020 in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo, predlog za izvršbo z dne 19. 8. 2020 zavrne in izvršba ustavi (točka I izreka). Hkrati je upniku naložilo povrnitev dolžnikovih ugovornih stroškov v znesku 2.262,69 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje upnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Uvodoma izpostavlja, da se sicer strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da Sporazuma o potrditvi prenosa terjatve z dne 17. 3. 2016, ki ga je predložil upnik k predlogu za izvršbo, ni mogoče opredeliti kot kvalificirane listine v smislu prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi na zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), vendar meni, da bi to moralo sodišče prve stopnje ugotavljati v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga glede procesne legitimacije upnika. V tem kontekstu povzema in pritrjuje stališčem iz sklepa VSL I Ip 265/2020 z dne 9. 4. 2020. Prav tako meni, da je sodišče prve stopnje odločalo izven trditvene podlage dolžnika, ki navedene kršitve sploh ni uveljavljal. Tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje legitimacijo upnika presojalo ob izdaji sklepa o izvršbi, bi ga moralo, če bi štelo, da je upnik ni uspel izkazati, pozvati k dopolnitvi (tako tudi sklep VSL III Cp 923/2004 z dne 11. 8. 2004). Podredno še navaja, da je (tudi če pritožbeno sodišče ne bi sledilo njegovim dosedanjim pritožbenim navedbam) izpodbijani sklep napačen tudi v stroškovnem delu, saj ugovorne navedbe dolžnika niso pripomogle k odločitvi sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje oz. podredno spremeni odločitev o stroških postopka, tako da vsaka stranka sama krije svoje stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ZIZ), je zaključilo, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilni uporabi ustreznih določil ZIZ in ustrezni presoji dolžnikovih ugovornih navedb ter predloženih listin v spisu.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, je sodišče prve stopnje v predmetni izvršilni zadevi po predlogu upnika na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa št. SV 456/2011 z dne 7. 11. 2011 in notarskega zapisa št. SV 466/2012 z dne 18. 12. 2012) izdalo sklep o izvršbi. Zoper slednjega je dolžnik pravočasno ugovarjal, pri čemer je med drugim nasprotoval aktivni legitimaciji upnika (menil je, da le-ta ni izkazana zgolj s predloženim Sporazumom o potrditvi prenosa terjatve), s čemer je uveljavljal ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je presodilo, da s strani upnika predloženi Sporazum o potrditvi prenosa terjatve z dne 17. 3. 2016 (priloga A2 spisa) ne predstavlja ustrezne (kvalificirane) listine, s katero bi upnik lahko skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ dokazoval prenos terjatve nanj, ker podpis prejšnjega upnika (odstopnika terjatve) na navedenem sporazumu ni notarsko overjen. Posledično upnikova stvarna legitimacija za izterjavo predmetne terjatve ne obstoji, zaradi česar je bilo potrebno ugovoru dolžnika ugoditi.

6. Z navedeno presojo soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki v izogib ponavljanju kot pravilne povzema jasne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje (predvsem v točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na izrecne pritožbene navedbe pa dodaja naslednje:

7. Prvenstveno je neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje glede na fazo postopka – po izdaji sklepa o izvršbi, ne bi smelo več presojati obstoja izkazanosti upnikove legitimacije za vložitev predloga za izvršbo skladno s prvim odstavkom 24. členom ZIZ. Drži sicer, da bi moralo na to predpostavko paziti že pred izdajo sklepa o izvršbi, vendar ima možnost, če izvršilno sodišče to spregleda, dolžnik ugovarjati, da v postopku ni izkazano, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla na novega upnika (ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).

8. V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na sklep VSL I Ip 265/2020 z dne 9. 4. 2020. Tudi v tej odločbi je namreč sodišče dolžniku priznalo pravico do izpodbijanja stvarne legitimacije upnika v ugovoru, hkrati pa je v navedeni zadevi upnik ustrezno listino (Pogodbo o o odstopu terjatve, na kateri je podpis odstopnika notarsko overjen) dejansko predložil v odgovoru na ugovor, česar pa upnik v predmetnem izvršilnem postopku ni storil, niti v sedaj obravnavani pritožbi.

9. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje odločalo „izven trditvene podlage dolžnika“. Drži sicer, da dolžnik v ugovoru ni izrecno trdil, da s strani upnika predloženi Sporazum o potrditvi prenosa terjatve ne zadošča iz razloga, ker na njem ni overjen podpis odstopnika terjatve, kar pa ni odločilno. Nasprotoval je namreč izkazanosti prenosa terjatve na upnika na podlagi navedene listine, v tem okviru pa je sodišče prve stopnje lahko (in je moralo) predloženo listino preizkusiti (tudi) iz vidika zakonskih zahtev po kvalificiranosti listine iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.

10. Neutemeljeno se pritožba nadalje sklicuje na dolžnost sodišča prve stopnje skladno s 108. členom ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) upnika pozvati na dopolnitev izvršilnega predloga, če je menilo, da ni uspel izkazati procesne legitimacije. Zaradi izostanka overitve podpisa na predloženem Sporazumu o potrditvi prenosa terjatve namreč predloga za izvršbo ni šteti za pomanjkljivo vlogo v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP. Obvezna vsebina predloga za izvršbo je določena v 40. členu ZIZ, dodatno pa prvi odstavek 24. člena ZIZ zahteva še določno označbo listine, s katero lahko upnik dokaže prenos terjatve nanj. Tem zahtevam je tudi konkretni izvršilni predlog zadostil zaradi česar je ta vloga popolna in sposobna za obravnavanje – njegova vsebinska obravnava pa je pokazala, da upnik ni z ustrezno listino izkazal prenosa terjatve.

11. Nazadnje pa je neutemeljena tudi pritožbena graja stroškovne odločitve sodišča prve stopnje. Nedvomno je namreč dolžnik z ugovorom uspel in na to ne vpliva konkreten razlog za sprejeto odločitev sodišča prve stopnje. V kolikor dolžnik ugovora ne bi vložil, bi namreč sklep o izvršbi postal pravnomočen, izvršba pa bi stekla. Glede na navedeno je dolžnik nedvomno upravičen do povračila stroškov ugovornega postopka.

12. Ker glede na obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).