Appeal dismissed as withdrawn; parties agreed on out-of-court settlement and split costs.

I. Ugotovi se, da je tožeča stranka umaknila pritožbo.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke uveljavljala plačilo 39.200 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in stroške pravdnega postopka (I. točka izreka), ter odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženka je bila seznanjena z dejstvom, da živi tožnica v stanovanju na podlagi prodajne in ne najemne pogodbe. Toženka je ob odredbi za prodajo stanovanja vedela, da tožnica še vedno razpolaga s prodajno pogodbo in da je dejanska lastnica stanovanja. To jasno izhaja iz dejstva, da nobena od pravdnih strank s svojo nepremičnino ni mogla razpolagati zaradi zaznambe črne gradnje. Obe sta bili oškodovanki v kazenskem postopku.

Sodišče je spregledalo dejstvo, da je bila toženkina terjatev pred prodajo nepremičnine že v celoti poplačana. Ker je bila terjatev v letu 2019 že dokončno poplačana, je toženka z nadaljevanjem izvršbe ravnala nezakonito, posebej ker je vedela, da je predmet izvršbe nepremičnina, ki ni last dolžnika A. d. o. o. Ni logično, da je bila toženka seznanjena z dejstvom, da tožnica biva v stanovanju na podlagi prodajne pogodbe, vendar tega dejstva domnevno ni več vedela v času izdane odredbe o prodaji. Toženka je predlagala izvršbo na nepremičnino že 26. 11. 2015, v času, ko je nedvomno vedela, da nepremičnina ni last dolžnika.

Zato je ravnala protipravno. Podani sta tudi škoda in vzročna zveza med ravnanji toženke in nastalo škodo tj. prodaja nepremičnine na javni dražbi. Prvo sodišče je spregledalo, da je toženka še pred zaključkom postopka I P 1046/2014 sodišču zamolčala dejstvo, da se nepremičnina dolžnika že prodaja v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani VL 82839/2012, kar bi vplivalo na utemeljenost njenega zahtevka. Nezakonito je pridobila izvršilni naslov, s katerim je proti dolžniku pridobila terjatev za vračilo kupnine.

S tem istim izvršilnim naslovom je izgubila kakršna koli upravičenja do nepremičnine ID znak 0000-2582-2 v lasti dolžnika. Prodajo nepremičnine in tek preostalih izvršilnih postopkov je naslovnemu sodišču zamolčala, ker je očitno želela tudi v predmetnem postopku pridobiti izvršilni naslov na nezakoniti način. Vsa ta nedopustna ravnanja kažejo, da je ves čas zavestno ravnala tako, da je zlorabljala procesne pravice in se okoristila na račun drugih, tudi tožnice. Tožnica ni ravnala neskrbno, saj do leta 2018 sploh ni razpolagala z listino, ki bi bila primerna za vknjižbo njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen.

Ob pridobitvi izvršilnega naslova pa je obstajala ovira vpisa v zemljiško knjigo zaradi zaznambe nezakonite gradnje. Citirana sodna praksa, na katero se v zvezi s tem sklicuje sodišče prve stopnje, ni relevantna, saj obravnava primere vpisa na podlagi izvršbe. S prepovedjo in zaznambo inšpekcijske odločbe je bila seznanjena tudi toženka in je vedela, da tožnica ne more razpolagati z nepremičnino. Prav tako je pravni naslov za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo tožnica pridobila šele v oktobru 2018, kar pa ne vpliva na protipravno ravnanje toženke, ki je že v letu 2015 vložila predlog za izvršbo.

Konkretna zadeva je specifična iz razloga, ker sta bili pravdni stranki glede stanja nepremičnin v enakih položajih. Nepremičnini sta kupili od istega prodajalca. Kasneje se je izkazalo, da gre za nezakonito gradnjo. Toženki ni moglo ostati neznano, da je sporno stanovanje last tožnice in ne dolžnika.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ta pa je nanjo podala odgovor.

4. Tožnica je v vlogi z dne 1. 6. 2022, ki jo je naslovno sodišče prejelo 2. 6. 2022, umaknila pritožbo, ker sta s toženko dosegli izvensodno poravnavo. V izvensodni poravnavi sta se dogovorili, da vsaka od pravdnih strank nosi svoje stroške postopka.

5. Toženka je z vlogo z dne 2. 6. 2022 naslovnemu sodišču sporočila, da podaja soglasje k umiku pritožbe in umika zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov.

6. Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje (drugi odstavek 334. člena ZPP).

7. Na podlagi drugega odstavka 158. člena ZPP mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče je upoštevalo dogovor pravdnih strank in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.