Supreme Court allows appeal, ruling administrative court erred by failing to assess bankruptcy estate status for legal aid eligibility.

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 140/2021-10 z dne 10. 3. 2021 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz stečajne mase se krijejo le tisti stroški postopka, ki nastanejo v sporu o premoženju, ki spada v stečajno maso (v tem primeru gre za stroške stečajnega postopka, prim. smiselno 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z 224. členom ZFPPIPP). Pri presoji procesne sposobnosti tožnika, ki je v postopku osebnega stečaja, bi moralo zato sodišče prve stopnje ugotoviti, ali gre za tak spor. Za to presojo pa ni merodajen le zadevni upravni spor, v katerem tožnik zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ampak tudi spor v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) je odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brazplačne pravne pomoči, spada v stečajno maso ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 81. člena in četrtega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 537/2020 z dne 14. 12. 2020. Z navedeno odločbo je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1424/2019 zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ničnosti pogodb ter ničnosti ustanovitve zemljiškoknjižnega dolga.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, kar ima za posledico delno omejeno poslovno sposobnost tožnika, s tem pa tudi omejeno procesno sposobnost. Ocenilo je, da obravnavani primer spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z vodenjem tega upravnega spora lahko nastali stroški oziroma finančne posledice za njegovo premoženje. Tožnika bi zato moral zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker pa imenovani stečajni upravitelj ni vložil predmetne tožbe, ampak odvetniška družba, ki jo je pooblastil tožnik osebno, je tožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, skupaj s stroškovno posledico. V pritožbi trdi, da ima skladno z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, omejeno poslovno (procesno) sposobnost le v delu, ki se nanaša na razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Za takšen primer pa v obravnavanem upravnem sporu ne gre (in bi bilo pritožniku za vodenje potrebno priznati procesno sposobnost), saj odločitev o tožbenem zahtevku, s katerim pritožnik zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, v ničemer ne bo vplivala na njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso. Posledično tudi morebiti nastali stroški tega upravnega spora ne predstavljajo stroškov postopka, ki se po določbi 224. člena ZFPPIPP krijejo iz stečajne mase; kateri stroški to so, je določeno v 355. členu ZFPPIPP, med njimi pa niso omenjeni stroški, ki nastanejo v zvezi s postopki, v katerih stečajni dolžnik ima procesno sposobnost. Pripominja še, da če bi sledili interpretaciji sodišča prve stopnje, bi moral stečajni upravitelj zastopati dolžnika, ki je v osebnem stečaju, pri vsakem poslu oziroma procesnem dejanju, kar pa je napačno in v nasprotju s tistimi določbami ZFPPIPP, ki iz stečaje mase izvzemajo določene denarne prejemke, s katerimi lahko stečajni dolžnik prosto razpolaga.

K I. točki izreka

4. Pritožba je utemeljena.

5. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se v primeru postopka osebnega stečaja z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP), s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, kot tudi z vsemi drugimi pravicami, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga. 1 V primerih, ko je osebni stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je zato vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je namreč upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne. 2

6. Na podlagi 224. člena ZFPPIPP je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upniku (prvi odstavek). V stečajno maso spadajo premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter premoženje, doseženo v nadaljevanju poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek).

7. V obravnavanem primeru je pritožnik vložil tožbo, s katero je zahteval odpravo zavrnilne odločbe za priznanje brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1424/2019 zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ničnosti pogodb ter ničnosti ustanovitve zemljiškoknjižnega dolga.

8. Glede na to, da upravni spor ni nadaljevanje upravnega postopka, temveč se z vložitvijo tožbe v upravnem sporu začne in vodi sodni postopek (sodni spor), mora upravno sodišče sàmo presoditi, ali ima stranka procesno sposobnost za tožbo, opraviti mora torej lastno presojo. V okviru te presoje je sodišče prve stopnje ocenilo, da obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je pritožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastali stroški oziroma finančne posledice za pritožnikovo premoženje, konkretno, ker so v vloženi tožbi zoper odločbo o brezplačni pravni pomoči priglašeni odvetniški stroški, ki bi jih v primeru neuspeha v upravnem sporu nosil pritožnik. Takšno stališče pa je najmanj preuranjeno (oziroma kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, tudi materialnopravno zmotno), saj se iz stečajne mase krijejo le tisti stroški postopka, ki nastanejo v sporu o premoženju, ki spada v stečajno maso (v tem primeru gre za stroške stečajnega postopka, prim. smiselno 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z 224. členom ZFPPIPP). Ali gre za tak spor, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

9. V zvezi s tem se sicer zastavlja vprašanje, kateri postopek je v konkretnem primeru dejansko merodajen za presojo pritožnikove procesne sposobnosti v smislu 1. točke prvega odstavka 386.člena ZFPPIPP. Pritožnik kot takšnega šteje zadevni upravni spor in trdi, da v njem sprejeta odločitev o tožbenem zahtevku, s katerim zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, v ničemer ne bo vplivala na njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso. Vendar je takšno stališče preozko. Zadevnega upravnega spora (oziroma v njem postavljenega zahtevka) namreč ni mogoče obravnavati ločeno od postopka I P 1424/2019, v zvezi s katerim je pritožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično sprožil obravnavani upravni spor, saj sta ta dva postopka z njim neposredno (izvorno) povezana. 3 Po presoji Vrhovnega sodišča je zato odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku I P 1424/2019, spada v stečajno maso ali ne.

10. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka, posledično pa je bilo procesno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je Vrhovno sodišče pritožbi na podlagi prvega odstavka 77. člena ZUS-1 (v zvezi z 82. členom ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

11. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje postopa skladno z napotki v 9. točki obrazložitve tega sklepa.

K II. točki izreka

12. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 V. Balažic, Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik št. 59, marec 2013, stran 10.

2 Prav tam, stran 10.

3 V nasprotju z logiko in določbami ZFPPIPP o omejitvi poslovne (procesne) sposobnosti bi bilo, da pritožnik za zastopanje v zadevi I P 1424/2019 ne bi imel procesne sposobnosti, lahko pa bi sam vložil zahtevo, da se mu za zastopanje v isti zadevi dodeli brezplačna pravna pomoč odvetnika in da v primeru zavrnilne odločbe zoper takšno odločitev sam sproži upravni spor.