Supreme Court allows appeal regarding whether asylum court must remand case for new facts post-administrative decision.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-2828/2018/80 (122-24) z dne 2. 8. 2021, s katerim je bil zavržen tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da tožnik ni uspel ustrezno pojasniti, kako bi nove okoliščine, to je, da je tožnikov oče, za katerega so mislili, da je mrtev, še živ, lahko vplivale na njegov položaj v izvorni državi v smislu pomembno povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Ne glede na navedeno pa je Upravno sodišče s sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018 presodilo, da tožnik s svojimi trditvami in dokazi glede spremenjenih varnostnih razmer v Afganistanu, na katere se je skliceval šele v upravnem sporu, ni prekludiran, zato jih je treba v obravnavanem postopku upoštevati. Ker se v upravnem postopku upravni organ do njih še ni opredelil in jih dokazno ocenil (saj se s spremenjenimi okoliščinami niti še ni mogel seznaniti), je odločilo, da bo to moral storiti v ponovljenem postopku. Ugotovilo je, da dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim preganjanjem tožnika ni bilo raziskano v celoti, zato je zaključek toženke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za uvedbo ponovnega postopka, preuranjen.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu ZPP in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Toženka zastavlja dopuščeno vprašanje v zvezi s pravilnostjo stališča Upravnega sodišča, da mora upravni organ ponovno odločiti o zadevi, ne glede na to, da njegova odločitev ni bila nezakonita. Trdi, da je Upravno sodišče napačno razlagalo tretji odstavek 46. člena Direktive 2013/32/EU 1 , saj bi moralo skladno s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018 in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-585/16 z dne 25. 7. 2018 sámo upoštevati nove okoliščine, ki so se pojavile po izdaji odločbe toženke. Ker gre pri upoštevanju novih dejstev in dokazov v okviru obravnave prošnje za mednarodno zaščito za izvajanje prava Evropske unije, je odgovor na zastavljeno vprašanje glede odstopa Upravnega sodišča od razlage tretjega odstavka 46. člena Direktive 2013/32/EU, kot jo je zavzela sodna praksa sodišča Evropske unije, pomemben za zagotovitev pravne varnosti.

1 Ta določa, da države članice zaradi spoštovanja odstavka 1 zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo vsaj v pritožbenih postopkih pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95/EU.