Court allowed jurisdiction shift after defendant failed to object to venue within statutory time limits.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

[JEDRO]

Glede na določila 22. člena ZPP lahko sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu, sproži kompetenčni spor do vročitve tožbe v odgovor, kasneje pa le, če tožena stranka poda ugovor krajevne pristojnosti, in sicer do razpisa glavne obravnave. Ugovora krajevne pristojnosti toženka ni podala. Ker je opravilo že več procesnih dejanj, se Okrajno sodišče v Kranju ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, kar pomeni, da postane sicer krajevno nepristojno sodišče krajevno pristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kranju je v skladu s prvim odstavkom 24. člena in prvim odstavkom 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Pravda je razdružena, za odškodninski tožbeni zahtevek zaradi opustitve legislativne dolžnosti zakonodajalca ne velja izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Kranju, zato je za sojenje o tem zahtevku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

3. Tožeča stranka je 18. 3. 2019 zoper državo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zaradi plačila odškodnine 4.990,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom II P 458/2019 z dne 8. 5. 2019, ki je postal pravnomočen 30. 5. 2019, odločilo, da ni krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi, pristojno je Okrajno sodišče v Kranju. Obrazložilo je, da tožeča stranka vtožuje plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), zato je za odločanje izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju (tretji in četrti odst. 20. člena ZVPSBNO). Okrajno sodišče v Kranju je pozvalo tožečo stranko, naj tožbeni zahtevek precizira. Tožeča stranka je dodatno obrazložila podlago in zahtevek razčlenila, in sicer na odškodnino v višini 1.500,00 EUR zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in odškodnino v višini 3.490,00 EUR zaradi opustitve legislativne dolžnosti zakonodajalca. Okrajno sodišče v Kranju je nato s sklepom z dne 15. 10. 2019 odločilo, da se zahtevek zaradi plačila odškodnine zaradi opustitve legislativne dolžnosti zakonodajalca obravnava ločeno in se izloči v nov spis. Ker meni, da je glede tega zahtevka podana pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj ne gre za spor po ZVPSBNO, je sprožilo spor o pristojnosti.

4. Čeprav sta od ločitve naprej oba postopka samostojna in tečeta neodvisno drug od drugega, kakor da bi bili že od vsega začetka vloženi dve tožbi, je tudi za sojenje o odškodninskem zahtevku zaradi domnevne opustitve zakonodajalca pristojno Okrajno sodišče v Kranju, ki je opravilo predhoden preizkus tožbe, jo vročilo toženi stranki v odgovor, po prejemu odgovora na tožbo obe stranki pozivalo, naj se izjasnita o vlogah nasprotnika, tožeči stranki pa poslalo tudi poziv materialno-procesnega vodstva. Glede na določila 22. člena ZPP lahko sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu, sproži kompetenčni spor do vročitve tožbe v odgovor, kasneje pa le, če tožena stranka poda ugovor krajevne pristojnosti, in sicer do razpisa glavne obravnave. Ugovora krajevne pristojnosti toženka ni podala. Ker je opravilo že več procesnih dejanj, se Okrajno sodišče v Kranju ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, kar pomeni, da postane sicer krajevno nepristojno sodišče krajevno pristojno; velja ustaljena krajevna pristojnost 1 .

1 N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 178.