Supreme Court dismisses review application regarding eviction damages and possession disturbance preclusion.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker naj bi ga toženi stranki (v nadaljevanju toženca) nasilno izselili iz stanovanja. Z zamudnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1648/2018 z dne 16. 1. 2019 je bilo ugotovljeno, da sta toženca motila tožnikovo posest stanovanja.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta mu toženca dolžna nerazdelno plačati odškodnino v višini 55.390 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2019. Odločilo je o pravdnih stroških. Presodilo je, da tožnik, ki ni imel pravnega naslova za bivanje v stanovanju, ni uspel izkazati protipravnosti ravnanja tožencev. V stanovanju ni prebival najmanj od 21. 10. 2018, ko je bil vključen v storitve prenočevanja in toplega obroka v zavetišču za brezdomce. Dne 15. 11. 2018 je podpisal zapisnik o primopredaji stanovanja in stanovanje prepustil prvemu tožencu v posest.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo. Presodilo je, da je zahtevek po temelju utemeljen. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Pojasnilo je, da je z zamudnim sklepom IV P 1648/2018 sprejeta odločitev odločilnega pomena za odločitev v tem postopku. Gre za pravnomočno odločitev o tem, da je bil dne 21. 11. 2018 posestnik stanovanja tožnik in ne toženec. To pomeni, da je pravnomočno razsojeno, da se tožnik 15. 11. 2018 s podpisom primopredajnega zapisnika ni odrekel posesti stanovanja. Izselitev iz stanovanja je mogoče izvesti na osnovi listine, ki je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Postopek izvršbe vodi sodišče oziroma sodni izvršitelj in ne lastnik stanovanja s pomočniki.

4. Prvotožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali je lahko odškodninski zahtevek na podlagi prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) po temelju utemeljen, če sodišče ugotovi obstoj zgolj ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, z obstojem preostalih pa se ne ukvarja; (2) Ali lahko zgolj ugotovitev, da je podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti, brez hkratnega ukvarjanja sodišča s preostalimi predpostavkami, pomeni, da je s tem odškodninski zahtevek na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ po temelju utemeljen; (3) Ali lahko sodišče druge stopnje izda (vmesno) sodbo glede vprašanj, ki jih sodišče prve stopnje še ni presojalo; (4) Ali je sodišče pri odločanju o odškodninskem zahtevku vezano na pravnomočno sodno odločbo v drugem pravdnem postopku med istimi pravdnimi strankami, s katero je bilo ugotovljeno motenje posesti; (5) Ali s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen protipraven poseg v posest predstavlja tudi protipravno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti; (6) Ali lahko motenje posesti predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v odškodninski pravdi; (7) Ali pravnomočnost (zamudnega) motenjskega sklepa pomeni, da je stranka, zoper katero je bil takšen sklep izdan, v naknadni odškodninski pravdi med istimi pravdnimi strankami ter v zvezi z istim historičnim dogodkom prekludirana glede dokazovanja drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku zaradi motenja posesti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).