Appeal dismissed; late submission of agrarian share data for court fee calculation renders arguments inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an heir's objection to a court fee order. The heir argued that the court should have calculated fees based on his 1/3 share in an agrarian community, citing discrepancies between land registry data and the community's statute. The court ruled this argument inadmissible because the heir only raised these facts in the objection against the fee order, missing the deadline to provide relevant evidence for fee assessment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o postopku v zapuščinskem postopku: Arguments regarding the valuation of an estate share based on agrarian community statutes are inadmissible if raised only after the court has already issued the fee order, as the party failed to notify the court of relevant facts within the prescribed deadline.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dedič A. A. mora sodno takso, določeno s plačilnim nalogom Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. D 119/1969 z dne 15. 06. 2021 v znesku 378 EUR, plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.
[JEDRO]
Navedbe dediča o tem, da naj sodišče odmeri sodno takso upoštevaje 1/3 delež, ki ga ima v agrarni skupnosti, ki jih je podal šele v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, so prepozne.
[OBRAZLOŽITEV]
Odločitev sodišča prve stopnje
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dediča A. A. zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. D 119/1969 z dne 15. 6. 2021.
Povzetek pritožbenih navedb
2. Proti navedenemu sklepu se je laično pritožil dedič A. A. (v nadaljevanju dedič). Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse izhajalo iz podatkov zemljiške knjige, v kateri je za Agrarno skupnost B. zabeležena skupna lastnina. Sklicuje se na 9. člen statuta, ki določa, da imajo člani z večjimi deleži več glasovalnih pravic in se jih posledično drugače obravnava tudi pri prodaji (24. člen statuta). Dedič ima v agrarni skupnosti 1/3 delež, zato pričakuje, da bo sodišče odmerilo takso od le-tega, natančneje za 2/3 nižjo sodno takso od sedaj odmerjene. Navaja, da je v zemljiški knjigi, kljub temu, da so člani ob ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti pojasnjevali različne višine deležnih pravic, vpisana skupna lastnina, v statutu in članskem imeniku agrarne skupnosti pa so deleži skupne lastnine definirani po različnih višinah in niso enaki. Sodišče naj upošteva dejansko stanje in materialno pravo agrarne skupnosti ter na tej podlagi odmeri pravilno višino sodne takse.
Presoja utemeljenosti pritožbe
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pri odmeri sodne takse upoštevalo podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da je vrednost nepremičnin, ki so last Agrarne skupnosti B., ... EUR. Sodišče je celotno vrednost nepremičnin agrarne skupnosti delilo s številom članov, ki jih je na podlagi odločbe upravne enote ... in tako pridobilo vrednost podedovanega premoženja, ki znaša 23.830,41 EUR. Na podlagi navedenega je zaključilo, da višina sodne takse v zapuščinskem postopku po C. C. znaša 378,00 EUR. Pri tem je upoštevalo, da je dedič podedoval nedoločen delež na nepremičninah v skupni lastnini.
5. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi po pokojnem C. C. z dne 20. 5. 2021 izhaja, da je bil dedič opozorjen, da mora do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa relevantna dejstva, zlasti glede vrednosti zapuščine in glede članstva v agrarni skupnosti, saj teh kasneje ne bo več mogel navesti. Navedbe dediča o tem, da naj sodišče odmeri sodno takso upoštevaje 1/3 delež, ki ga ima v agrarni skupnosti, ki jih je podal šele v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, so zato prepozne. Dedič tudi ni navedel okoliščin, na podlagi katerih bi lahko sodišče ugotovilo vrednost njegovega deleža, temveč se je le pavšalno skliceval na ureditev v statutu (Pravila agrarne skupnosti B., priloga spisa A1) in članskem imeniku (Imenik članov agrarne skupnosti B., priloga spisa A2).
Višje sodišče še dodaja, da kot izhaja iz Pravil Agrarne skupnosti B., sprejeta pravila veljajo za upravljanje premoženja, ki je skupna last vseh članov (1. člen agrarne skupnosti B.). Zato te ureditve ni mogoče uporabiti pri odmeri sodne takse.
6. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
7. V skladu s sedmim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah začne rok za plačilo takse, če sodišče pravnemu sredstvu ne ugodi, teči naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (II. točka izreka tega sklepa).