Appeal allowed partially: detention fees dismissed due to lack of notice; service fees upheld for non-compliance.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal against a first-instance order for criminal costs. The appellant argued that detention fees were unjustified because he was not properly notified of the investigation request, rendering the detention involuntary. Conversely, the court upheld the service fees because the appellant had already been informed of his rights and duties, including the obligation to be reachable, which he failed to meet. Consequently, the detention costs were removed, but the service costs remained as valid criminal expenses.
Legislator headnote
AI generated94. odstavek 1. ZKP; 169. odstavek 2. ZKP; 193. odstavek 4. ZKP; 194. odstavek 1. ZKP; 402. odstavek 3. ZKP: Criminal costs for compulsory detention are not attributable to the accused if they were not properly notified of the investigation request, whereas costs for serving court documents are attributable if the accused failed to comply with the duty of availability after being informed of their rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obsojenega A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obsojenemu po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku naloži, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga na račun Okrožnega sodišča v Mariboru številka 0110 0845 0163278 plača znesek 89,41 (devetinosemdeset 41/100) EUR kot strošek detektivske agencije B. za vročitev sodnega pisanja.
[JEDRO]
Krivdni stroški.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obsojenemu A. A. po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo stroškov, nastalih s prisilno privedbo in z vročitvijo sodnega pisanja po detektivski agenciji v skupnem znesku 133,41 EUR.
2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Razumeti je, da si prizadeva za spremembo sklepa tako, da mu navedeni stroški ne bi bili naloženi.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je pritrdilo pritožniku, da mu stroški za prisilno privedbo niso bili upravičeno naloženi. Prisilna privedba je bila namreč odrejena za pritožnikovo zaslišanje pred preiskovalno sodnico po drugem odstavku 169. člena ZKP in brez da bi bil predhodno seznanjen z zahtevo za preiskavo. V takšnem položaju se je sodišče druge stopnje strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožniku po vseh poizvedovanjih vabila na zaslišanje ni bilo mogoče v redu vročiti, ne pa tudi, da so že zato nastali stroški prisilne privedbe po njegovi krivdi. Pogoj je namreč očitno izmikanje vabilu iz prvega odstavka 194. člena ZKP, za kar pa naslovnik mora predhodno vedeti. Ker to zaradi pritožnikove ne seznanjenosti z zahtevo za preiskavo ni bilo izkazano, mu je sodišče druge stopnje v delu pritožbenih prizadevanj sledilo.
5. Drugače je glede stroškov, povezanih z vročitvijo sodnega pisanja. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil predmet vročitve sodba višjega sodišča, ko je bil torej pritožnik že seznanjen z dejstvom, da se nahaja v kazenskem postopku ter pravicami in dolžnostmi, ki jih sme uresničevati oziroma jih mora spoštovati. Med dolžnostmi je na prvem mestu dosegljivost iz četrtega odstavka 193. člena ZKP, ki je pritožnik po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni spoštoval in so mu bili potem tudi stroški, povezani z vročanjem zgornje sodbe, kot krivdni stroški upravičeno naloženi.
6. Obrazložena odločba sodišča druge stopnje temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.
7. Sodna taksa ni bila določena, ker je bilo s to odločbo delno odločeno obsojencu v korist (drugi odstavek 98. člena ZKP).