Supreme Court dismisses review application for failure to state legal issue and cite precedent.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance judgment. The applicant failed to specify the disputed legal issue, the relevant legal rule allegedly violated, or any circumstances indicating its importance, nor did they cite specific Supreme Court or higher court decisions to demonstrate a departure from judicial practice. Consequently, the court determined the application constituted a poorly drafted review that did not meet the strict formal requirements of the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedČetrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; Šestega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku: A review application must precisely state the disputed legal issue, the violated rule, and circumstances of importance, citing specific precedents to show a departure from judicial practice; otherwise, it is inadmissible as a defective review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Predlog se zavrže.
Predlagatelj ni navedel spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagatelj ni zatrjeval (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati znesek 24.100,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni popoln.
5. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
6. Tem strogim formalnim zahtevam predlagatelj ni zadostil, saj sploh ni navedel spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagatelj ni zatrjeval (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.
7. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).