Supreme Court dismisses appeal for leave to appeal on defamation case regarding public official and freedom of speech.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zahteval odstranitev članka s spletne strani z naslovom „ A. A.: državni uradnik, ki slovenske frekvence v vrednosti več milijonov evrov brezplačno prepušča Hrvatom in Italijanom “, objavljenega 5. 11. 2017 na spletnem portalu A., pri katerem je kot avtor navedeno uredništvo (v nadaljevanju sporni članek). Zahteval je tudi prepoved nadaljnjega poročanja o njem na način, da se mu očita veleizdaja in nezakonito delovanje na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS), umik 17 izjav, vsebovanih v članku, objavo opravičila, objavo uvoda in izreka sodbe in plačilo odškodnine v višini 10.000 EUR. Zatrjeval je, da sporni zapisi krnijo njegov ugled in so neresnični. Toženka se je branila s trditvijo, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisov o dejstvih, v ostalem pa gre za vrednostne sodbe, ki temeljijo na dejstvih.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevkom, po katerih mora toženka tožniku plačati odškodnino 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2018 (I. točka izreka), podati umik izjave tako, da na enak način, kot je bil objavljen sporni članek, trajno objavi sporočilo „Umikam izjavo, da je tožnik nemudoma naročil, da se slovenska frekvenca na območju Cerknice umakne hrvaški, ko se je pojavila hrvaška postaja s frekvenco 96,8 MHz, ki je bila v Cerknici dodeljena Radiu Ognjišče.“ (II. točka izreka) in na enak način, kot je bil objavljen članek, trajno objaviti uvod in izrek te sodbe (III. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbene zahtevke, da mora toženka s spletne strani odstraniti sporni članek (IV/1. točka izreka), da se toženki prepoveduje nadaljnje poročanje o tožniku na način, da se mu očita veleizdaja in nezakonito delovanje na AKOS in drugi podobni posegi (IV/2. točka izreka), da mora toženka tožniku plačati odškodnino 9.500 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi (IV/3. točka izreka), da mora toženka umakniti 16 izjav, podanih v člankih (IV/4. točka izreka), in da se mora toženka opravičiti za javno objavo neresničnih navedb tako, da javno opravičilo objavi na enak način, kot je bil objavljen sporni članek, skupaj z objavo umika izjav (IV/5. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnik toženki povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 1.958,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je dopustno, in če da, pod kakšnimi pogoji javno izpostavljati javnega uslužbenca kritiki v zvezi s postopki, ki jih vodi javna agencija, v kateri je ta javni uslužbenec zaposlene? Ali je pravilna ocena prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka dolžna kot sprejemljivo kritiko trpeti objavo spornega članka? 2) Ali je v primeru objave neresnične informacije dopustno iskati sorazmerje med posegom v čast in dobro ime prizadetega in med pravico do svobode govora? 3) Ali je v primeru, ko novinar ni ravnal skladno z zahtevano profesionalno skrbnostjo, mogoč zaključek, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega? Kako mora novinar ravnati, da bi se lahko štelo, da je pred objavo informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobil odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo? 4) Kakšna mora biti vsebina objavljenega besedila, da ta predstavlja očitek storitve kaznivega dejanja, ki predstavlja poseg v čast in dobro ime prizadetega? Ali iz spornega članka izhajajo očitki storitve kaznivih dejanj tožeči stranki? 5) Kakšni so kriteriji za ugotavljanje namena zaničevanja? Ali odsotnost namena zaničevanja lahko izključuje protipravnost, v kolikor tisti, ki je posegel v pravice posameznika, pred objavo ni ravnal z vso dolžno skrbnostjo? 6) Kaj je vsebina javnega interesa in kako široko ga je dopustno razlagati kot enega izmed predpostavk, da je poseg v pravice posameznika mogoče opravičiti s svobodo izražanja? Ali na obstoj javnega interesa vpliva tudi ocena zahtevane skrbnosti ravnanja novinarja in (ne)obstoj podlage v dejstvih objavljene vsebine, s katero se posega v čas in dobro ime posameznika?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagatelj, ki s predlogom ni uspel, namreč sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).