Appeal dismissed; forced psychiatric treatment without consent upheld despite video interview limitations.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da pogovor z izvedencem preko videokonferenčne povezave ne more povsem nadomestiti osebnega stika, vendar iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da to ni predstavljalo take ovire, da ne bi mogel izraziti svojih stališč glede izbire zavoda in izvedenca ter svojega zdravstvenega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlog za sprejem A. A., rojenega ..., stanujočega ..., v oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X., utemeljen (1. točka izreka) in ga zadržalo na zdravljenju pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. do 12. 4. 2022 (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila pridržana oseba (v nadaljevanju udeleženec). Ne strinja se z navedbami izvedenca, da ima glasove in ostale simptome. Težave v Domu Y. so realne, ne more spati, če nekdo smrči zraven. Pregovarja se z osebjem, če mu ne dajo odvajala zgodaj zjutraj. Žalijo ga in provocirajo, da bi res komu kaj naredil. Ne želi več nazaj v ta dom za nobeno ceno. Želi, da je naslednji pogovor z izvedencem iz oči v oči, ker se preko video konference ne more nič pogovoriti. Prosi za izvedenca B. B.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS). 1 Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Sodišče prve stopnje je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

6. Udeleženec se je pred sedanjo hospitalizacijo nahajal v varovanem oddelku Doma Y. d. o. o. 2 . Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v Psihiatrično bolnišnico X. sprejet 11. 3. 2022 s privolitvijo, še istega dne pa je privolitev preklical.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, predvsem na podlagi mnenja izvedenca, ugotovilo, da je pri udeležencu prisotna simptomatika shizoafektivne motnje mešane oblike z blago do zmerno privzdignjenostjo, napetostjo, jezavostjo (diagnoza: F25.2, shizoafektivna motnja, mešana oblika). Nanašalen je do osebja zavoda, v katerem biva, delno že preganjalno blodnjav. Zaradi hude duševne motnje ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben ustrezno nadzorovati svojih ravnanj, s tem pa ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Odklanja predpisano psihofarmako terapijo 3 in je pod vplivom psihotičnih doživetij agresiven do sostanovalcev v Domu Y. in do tam zaposlenih 4 . Zaradi odklanjanja zdravljenja je prišlo do poslabšanja stanja. Zaradi svojih duševnih težav ni sposoben zavzeti ustrezne kritičnosti do svojega stanja, zato druge oblike zdravljenja, kot so zdravljenje na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, ambulantno psihiatrično zdravljenje ali zdravljenje v okviru nadzorovane obravnave trenutno ne pridejo v poštev.

8. Pritožbene navedbe v ugotovitve sodišča prve stopnje niso uspele vzbuditi nobenega dvoma. Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da pogovor z izvedencem preko videokonferenčne povezave ne more povsem nadomestiti osebnega stika, vendar iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da to ni predstavljalo take ovire, da ne bi mogel izraziti svojih stališč glede izbire zavoda in izvedenca ter svojega zdravstvenega stanja. Glede pritožnikovega zanikanja, da sliši glasove, je izvedenec ugotovil, da je deloval neprepričljivo, še posebej, ker je v preteklosti navajal, da neprekinjeno sliši glasove že od leta 1986. Da si izvedenca ne more sam izbirati, ampak ga postavi sodišče, pa mu je pojasnilo že sodišče prve stopnje na začetku naroka dne 16. 3. 2022.

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015.

2 Iz priloženega spisa Okrajnega sodišča v Radovljici Pr 140/2021 izhaja, da je bil tja sprejet za čas enega leta na podlagi sklepa sodišča z dne 14. 7. 2021. Iz istega spisa je razvidno, da je bil že pred obravnavanim sprejemom večkrat hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici X., od leta 1993 do leta 2020 šestnajstkrat.

3 Iz sprejemne dokumentacije (A1) izhaja, da mu je psihiatrinja vso terapijo spremenila v iv, kar je odklonil.

4 Ki se ga bojijo, ob sprejemu je udeleženec heteroagresivno vedenje tudi potrdil (A1).