Appeal against costs order dismissed; clerical error in cost sheet does not justify retrial.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je iz stroškovnika jasno razvidno za katera opravila so stroški priglašeni in komu so nastali, poleg tega pa je tožnica stroške priglasila tudi sproti v posameznih vlogah, zgolj očitna napaka na stroškovniku pri oznaki stranke na višino odmere ni vplivala.

Odsotnost naziva sodišča, ki bo odločalo o pritožbi, ne predstavlja očitne pisne pomote ali pomanjkljivosti glede oblike oziroma neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 16. 12. 2021 tožencema naložilo, da sta tožnici dolžna povrniti 1.882,93 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo toženca, uveljavljata vse dopustne pritožbene razloge po 338. členu ZPP in predlagata njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika. Ponavljata svoja stališča iz pritožbe zoper sodbo, ki jih pritožbeno sodišče ne povzema, saj se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa in za odločitev niso relevantna. Dodajata še, da se je sodišče oprlo na stroškovnik, v katerem je navedeno, da gre za priglašene stroške tožene stranke in ne tožnice, ki zato do povračila ni upravičena.

3. S sklepom z 29. 3. 2022 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožencev za popravo sklepa s 16. 12. 2021.

4. Zoper sklep vlagata pritožbo toženca. Vztrajata, da sodišče prve stopnje ponovno razpiše glavno obravnavo, zasliši pričo A. A. in izda dopolnilno sodbo.

5. Tožnica na pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o odmeri pravdnih stroškov:

7. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o višini stroškov tožnice (četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), ki ga je sodišče izdalo, potem ko je o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločilo 1 . Do pritožbenih navedb tožencev, s katerimi izražata nezadovoljstvo z odločitvijo o glavni stvari in ponavljata pritožbene razloge, o katerih je bilo že razsojeno, se zato pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo.

8. Pritožnika odmere stroškov po višini ne grajata, osredotočata se zgolj na pomoto v stroškovniku, kjer je tožnica zmotno zapisala, da gre za stroške tožene stranke. Ker je iz stroškovnika jasno razvidno, za katera opravila so stroški priglašeni in komu so nastali, poleg tega pa je tožnica stroške priglasila tudi sproti v posameznih vlogah, zgolj očitna napaka na stroškovniku pri oznaki stranke na višino odmere ni vplivala. Ob tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je odločitev, da vse stroške postopka krijeta toženca, že postala pravnomočna.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo popravnega sklepa:

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog tožencev za izdajo popravnega sklepa zaradi neustreznega pravnega pouka, saj odsotnost naziva sodišča, ki bo odločalo o pritožbi, ne predstavlja očitne pisne pomote ali pomanjkljivosti glede oblike oziroma neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom, kar se skladno s 328. členom ZPP odpravlja s popravnim sklepom.

11. Toženca si napačno razlagata institut dopolnilne sodbe. To sodišče izda na predlog, če ni odločilo o vseh zahtevkih (ali njihovih delih), o katerih bi moralo odločiti s sodbo, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Dopolnilna sodba tako ni namenjena dopolnjevanju dokaznega postopka in ponovnem odločanju o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, za kar se pritožnika neutemeljeno zavzemata.

12. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

1 Sodba Okrajnega sodišča na Vrhniki P 9/2020 z 18. 11. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 547/2021 z 9. 9. 2021.