Supreme Court rejects review application as applicant failed to prove legal error or inconsistent precedent.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. in II. točki izreka svoje odločbe dopustilo spremembo tožbe, podano v vlogi z dne 10. 9. 2020 in zavrglo tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 23. 8. 2018 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 3. 10. 2018. V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku iz naslova povečanega obsega dela plačati znesek 5.182,54 EUR bruto z navedbo vsakomesečnih bruto zneskov za določene mesece v obdobju od novembra 2013 do avgusta 2017, od teh zneskov obračunati in plačati davke in prispevke ter tožniku plačati vsakokratni mesečni neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar je tožnik zahteval več za vtoževano obdobje, je v IV. točki izreka zavrnilo. V V. točki izreka je odločilo, da mora tožnik toženi stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 373,16 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških je vložila pritožbo tožena stranka. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo. III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, V. točko izreka pa tako, da je tožniku naložilo, da mora toženi stranki plačati njene pravdne stroške v višini 1.896,63 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti njene stroške pritožbe v višini 229,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sam (II. točka izreka).

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeče vprašanje:

‒ ali je tožnik glede na vse dejanske okoliščine primera upravičen do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Na podlagi četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, čeprav je odločitev sodišča druge stopnje zelo vprašljiva, saj je spremembo prvostopenjske sodbe utemeljilo z drugačnimi dejanskimi ugotovitvami od tistih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in s tem, da tožnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena. Ker tožnik v predlogu za dopustitev revizije vprašanj v zvezi s spornostjo teh ugotovitev sodišča druge stopnje v predlogu ni zastavil, je vrhovno sodišče predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.