Appeal allowed; municipality cannot exercise pre-emptive right when selling to same-level relative; no proof of waiver required.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne pomočnice razveljavita, zadeva pa vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

[JEDRO]

Ker občina predkupne pravice pri pravnem poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, v nobenem primeru ne more uveljaviti, na drugi strani tudi ne obstoji obveznost omogočiti uveljavitev predkupne pravice. Zato predlogu za vpis ni treba predložiti tudi potrdila iz tretjega odstavka 38. člena ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja na podlagi kupoprodajne in darilne pogodbe, sklenjene med babico in vnukom, ker ni bilo priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice.

2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje in se sklicuje na 190. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), po katerem občina med ostalim ne more uveljavljati predkupne pravice, če lastnik proda ali podari nepremičnino sorodniku v ravni vrsti. Potrdila o namenski rabi občina izda ne glede na nameravan pravni posel, zato ga je treba uporabiti skladno z zakonom, to je ZUreP-2. Poleg tega tretji odstavek 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-19 določa, da mora notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila. Povedano pomeni, da že ZZK-1 določa specialnost ZUreP-2 napram ZZK-1. Odlok, v katerem je določena predkupna pravica, tudi ne more prevladati nad določbami zakona.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet odločanja v tej zadevi je vpis lastninske pravice na podlagi kupoprodajne in darilne pogodbe, sklenjene med babico in vnukom, torej med sorodnikoma v ravni vrsti. Iz potrdila o namenski rabi nepremičnin, ki so predmet pogodbe, izhaja, da na njih velja predkupna pravica občine (na podlagi Odloka o določitvi območja predkupne pravice občine, v nadaljevanju Odlok). Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila (38. člen ZZK-1).

5. Zakon torej obveznost predložitve ustreznega potrdila občine določa, če je v zvezi s pravnim poslom treba omogočiti občini uveljavitev predkupne pravice. 189. člen ZUreP-2 1 pooblašča občino, da določi predkupno pravico (kar je v predmetni zadevi storila s sprejetjem Odloka), v nadaljevanju pa 190. člen 2 določa, da občina ne more uveljaviti predkupne pravice, če lastnik proda ali podari nepremičnino (med ostalim) svojemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu. Ker občina predkupne pravice (tudi če jo sicer ima) pri pravnem poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, v nobenem primeru ne more uveljaviti, na drugi strani tudi ne obstoji obveznost omogočiti uveljavitev predkupne pravice. Zato predlogu za vpis ni treba predložiti tudi potrdila iz tretjega odstavka 38. člena ZZK-1 3 .

6. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. Ker nasprotna udeleženka v postopku doslej še ni imela pravice do izjave, odločitve ni moglo samo spremeniti, ampak je razveljavilo tako izpodbijani sklep kot sklep zemljiškoknjižne pomočnice in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za postopanje so že vsebovani v gornji obrazložitvi.

1 Enaka je bila določba 85. člena ZUreP-1, ki je veljal v času sprejetja Odloka.

2 V bistvenem enaka je določba 86. člena ZUreP-1.

3 Primerjaj odločbo VSK CDn 49/2020.