Appeal allowed; first instance court failed to clarify estate value for state succession under Art. 9 ZD.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku ali vsaj v obrazložitvi sklepa, glede na okoliščine konkretnega primera, ugotoviti oziroma pojasniti, kakšna je višina denarnih sredstev na računu zapustnika, ki na podlagi 9. člena ZD postanejo lastnina Republike Slovenije. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje posredovalo pritožnici različne podatke o stanju na bančnem računu pokojnika, tako da se ne ve, kakšna je višina denarnih sredstev na računu pokojnika v času odločanja oziroma ali sploh obstajajo denarna sredstva na bančnem računu.

Čeprav država ni dedič, pa vendarle odgovarja za dolgove pokojnika do višine premoženja, ki ji je bilo izročeno, dolžna pa je tudi plačati stroške oklica. Država ni dedič, marveč naslovnik kaducitetne pravice. Kaduciteta je način pridobitve pravic sui generis. Država zapustnikovega premoženja ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti, marveč šele s sklepom sodišča, ki izreče, da se zapuščina brez dedičev izroči državi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da „zapuščina po pok. A. A. obsega denarna sredstva na računu št. ... pri banki B. d. d. in postane na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lastnina Republike Slovenije“ (1) in da mora Republika Slovenija v roku 30 dni plačati stroške objave oklica dedičem in neznanim upnikom v znesku 19,32 EUR v dobro proračuna sodišča (2).

2. Pritožnica navaja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj podatek o višini denarnih sredstev zapustnika iz izreka ali obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razviden, niti ga ni mogoče ugotoviti iz listin iz spisa. Sklep zato nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ni jasen obseg premoženja, ki naj bi ga pritožnica prevzela, saj se ne ve, ali sploh obstoji premoženje za prevzem, ki bi narekovali obveznost plačila stroškov objave oklica dedičem in neznanim upnikom. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi samo na sodni deski.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v izreku ali vsaj v obrazložitvi sklepa, glede na okoliščine konkretnega primera, ugotoviti oziroma pojasniti, kakšna je višina denarnih sredstev na računu zapustnika, ki na podlagi 9. člena ZD postanejo lastnina Republike Slovenije. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje posredovalo pritožnici različne podatke o stanju na bančnem računu pokojnika, tako da se ne ve, kakšna je višina denarnih sredstev na računu pokojnika v času odločanja oziroma ali sploh obstajajo denarna sredstva na bančnem računu 1 . Čeprav država ni dedič, pa vendarle odgovarja za dolgove pokojnika do višine premoženja, ki ji je bilo izročeno, dolžna pa je tudi plačati stroške oklica. Država ni dedič, marveč naslovnik kaducitetne pravice. Kaduciteta je način pridobitve pravic sui generis. Država zapustnikovega premoženja ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti, marveč šele s sklepom sodišča, ki izreče, da se zapuščina brez dedičev izroči državi 2 .

5. Pravilne so zato pritožbene navedbe, da le v primeru, če se bo izkazalo, da obstajajo denarna sredstva na zapustnikovem računu v trenutku odločanja, bo Republika Slovenija lahko zavezanka za plačilo stroškov objave oklica, s tem, da bo sodišče prve stopnje moralo tudi pojasniti, zakaj ni postopalo po drugem odstavku 206. člena ZD, ki določa, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi samo na sodni deski.

6. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 VSL I Cp 192/2015.

2 VSL I Cp 2668/2010